Prihodnost bančništva je v digitalnih tehnologijah

Carlo Vivaldi, UniCredit: Novi vodja divizije za Srednjo in Vzhodno Evropo: V Sloveniji bomo rasli organsko, posojil bo vse več

ned, 24.01.2016, 21:00

Skupina UniCredit pri nas načrtuje organsko rast, Sloveniji pa napoveduje večjo zasebno potrošnjo in rast posojil. V banki v prihodnje stavijo tudi na pospešeno digitalizacijo bančnih storitev, je za Delo povedal Carlo Vivaldi, vodja divizije za Srednjo in Vzhodno Evropo v skupini s sedežem v Milanu.

Kako vidite gospodarske razmere v Sloveniji in kazalnike za naprej?

Rast BDP v letu 2014 je bila pozitivna, približno triodstotna, za leto 2015 je predvidoma 2,6-odstotna, za leto 2016 pa načrtujemo, da bo 1,9-odstotna. V okviru Srednje in Vzhodne Evrope sodi Slovenija med države z dobrimi gospodarskimi dosežki, in če upoštevamo nekatera težka leta v preteklosti, so sedanji gospodarski rezultati res dobri in boljši, kot smo predvidevali pred dvema letoma. Za letos sicer načrtujemo nekoliko manjšo rast zaradi manjše uporabe sredstev iz evropskih skladov. A na pozitivni strani bi bilo treba omeniti dogajanja na trgu dela, ki bodo spodbujala zasebno potrošnjo pri vas.

Kakšni so v tem smislu načrti UniCredita v Sloveniji? Ali računate na organsko rast ali razmišljate o nakupu ali prevzemu katere od bank?

Nimamo nobenih namer, da bi eksterno rasli. V Sloveniji imamo banko, ki se je vrnila k dobičkonosnosti in ima tudi potrjen poslovni načrt za leto 2016. Za banko je pomembno, da raste organsko in nimamo nobenih specifičnih namer, da bi spodbujali prevzem kake druge banke.

V UniCreditu ste analizirali delovanje bank v regiji in za Slovenijo – po več letih upadanja obsega posojil – spet napovedujete kreditno rast v letih 2016 in 2017. Kaj je podlaga za ta optimizem?

Res je, kar pravite. Vzrokov je več. Prvi med njimi je izboljšanje gospodarskega okolja. Ob tem pričakujemo stabilno gospodarsko rast tudi v prihodnjih letih. Zelo pomembno je, da je šel bančni sektor skozi intenziven proces čiščenja, kar je ustvarilo dobro podlago za ponovno rast obsega posojil. V prihodnjih letih tako v Sloveniji kot v regiji pričakujemo rast obsega posojil podjetjem in gospodinjstvom. Skratka, ponovna gospodarska rast in sanacija bank sta ustvarili pogoje za večje posojanje.

V vaši banki ste analizirali tudi gibanje obsega slabih in nedonosnih posojil. Po vaši metodologiji za Slovenijo pričakujete, da se bo delež slabih posojil znižal z 11,5 odstotka v letu 2015 na deset odstotkov v letu 2017. Kako to pojasnjujete?

Pri teh primerjavah je sicer treba biti previden zaradi različnih definicij slabih posojil.

Res je, vemo, da se uporabljajo različne metodologije, ena od njih je tudi Ebina, ki Sloveniji sicer pripisuje večji delež slabih posojil.

Da, pri vas je tudi znižanje obsega slabih posojil posledica že omenjenih vzrokov: boljše gospodarske razmere in čiščenje bančnih portfeljev seveda vplivajo na manjši delež slabih bančnih posojil. Vaše gospodarstvo in bančni sektor rasteta in bosta še naprej rasla. Pri tem pa bosta prestrukturiranje in čiščenje bančnih portfeljev še naprej spodbujala posojanje in zmanjševala delež slabih posojil – to pa bo hkrati tudi pogoj za zmeren pozitiven razvoj v Sloveniji.

Geopolitična tveganja v regiji se povečujejo z begunsko in varnostno krizo, negotovostjo v Ukrajini, na preizkušnji sta schengenski režim in prihodnost Unije. Kako dojemate ta dejstva: kot tveganje ali kot novo priložnost za vaše prihodnje poslovanje?

Geopolitične spremembe imajo vedno dve plati. Obstajajo pa tveganja, če jih ne znaš upravljati, ki pa se pozneje lahko spremenijo tudi v nove priložnosti. Kar zadeva migrante, so kratkoročno nekaj, kar zahteva nujno ukrepanje – a na te stvari moramo gledati daleč naprej. Z zmanjšanjem števila prebivalstva v Evropi nastanejo negativni učinki tudi za gospodarsko rast. Če smo torej sposobni reševati vprašanje migrantov, s tem, da jih vključimo v sistem Evropske unije, bomo naredili tudi nekaj koristnega za prihodnost. Raznovrstnost je vedno nekaj pozitivnega. Tudi iz osebne izkušnje lahko povem, da kadarkoli smo bili sposobni združiti različne kulture in izkušnje, smo na koncu dobili neko dodano vrednost. Ukvarjanje z begunci je tako dolgoročen projekt, s katerim se moramo takoj začeti ukvarjati.

Kakšne trende boste zasledovali v UniCreditu v prihodnjih petih ali pa desetih letih – upoštevajoč vso to novo ekonomsko in geopolitično realnost in novo povpraševanje strank?

Pričakujemo, da se bo teža Srednje in Vzhodne Evrope v Skupini UniCredit povečala. Delež kapitala, ki bo lociran v tej regiji, se bo povečal s 27 na 33 odstotkov. V vsakem primeru načrtujemo, da bomo organsko rasli in da bomo prihodnjih letih pridobili štiri milijone novih strank. Močno bomo povečali tudi naložbe v digitalne bančne tehnologije, s katerimi bomo spremenili načine, kako sodelujemo in komuniciramo z našimi strankami. Število uporabnikov naših spletnih storitev bomo povečali s pet na deset milijonov, število strank, ki naše storitve uporabljajo prek mobilnih telefonov, pa se bo povečalo z enega na sedem milijonov. S tem nameravamo izboljšati uporabniške izkušnje naših strank. V celoti bo divizija za Srednjo in Vzhodno Evropo pomemben motor rasti za vso skupino. Preoblikovali se bomo, da bomo bolje pripravljeni ustreči novim potrebam naših uporabnikov. In potrudili se bomo, da se bodo naložbe v ta del Evrope izkazale za pozitivne, tudi na podlagi že doseženih preteklih rezultatov.

Prijavi sovražni govor