Tiskane izdaje
Slovenska gospodinjstva so po podatkih statističnega urada (Surs) lani privarčevala 14,4 odstotka razpoložljivega dohodka in povečala finančna sredstva za 2,3 odstotka. To nas uvršča nad povprečje držav članic EU, prvič od leta 2008 pa tudi nad povprečje držav članic evrskega območja. Od leta 2006 do 2012 je stopnja varčevanja padla s 17,3 na 11,4 odstotka, lani pa je ponovno poskočila. Pri Banki Slovenije so porast med drugim razložili z občutnim zmanjšanjem potrošnje in razdolževanjem prebivalstva. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjujejo, da so na rast varčevanja vplivali tudi enkratni dogodki – obračunska vključitev zneskov za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij v javnem sektorju ter odškodnine izbrisanim. Glede na napovedi bi se lahko stopnja varčevanja še dvignila. Po kazalniku zaupanja potrošnikov, ki ga pripravlja Surs, so bili glede možnosti za varčevanje oktobra potrošniki za dve odstotni točki bolj optimistično naravnani kot mesec poprej. Na letni ravni so bila ta pričakovanja višja kar za 13 odstotnih točk.
Velike razlike med regijami
Pri SKB banki menijo, da naše rezerve za namen varčevanja še niso povsem izčrpane. Več pozornosti bi po njihovi oceni morali namenjati predvsem dolgoročnim ciljem, denimo dodatni pokojnini in varčevanju za šolanje otrok. Ti cilji so po njihovih besedah tako pomembni, da se jim ni smiselno v celoti odpovedati niti ob najemu kredita. Pri Umarju pravijo, da se varčevanje za starost povečuje, a je zaenkrat še vedno razmeroma skromno. V krizi po njihovi oceni več varčujemo predvsem za to, da bi vzpostavili kratkoročno likvidnostno rezervo. Ta sredstva so praviloma namenjena pokritju nepričakovanih življenjskih stroškov v primeru izgube zaposlitve oziroma dohodka.
Ne glede na to vsaj zaenkrat z višino prihrankov »za hude čase« ne moremo biti zadovoljni. Glede na podatke, ki jih z anketo med gospodinjstvi zbira Surs, je imela namreč lani le dobra polovica gospodinjstev v Sloveniji privarčevanih 600 evrov, s katerimi bi lahko pokrili nepričakovane izdatke. Razlike med regijami so velike – razdelimo jih lahko na tri skupine –, kljub temu pa niti v osrednji Sloveniji, kjer ima prihranke za ta namen največ gospodinjstev, njihov delež ne presega 57 odstotkov. Daleč najmanj, manj kot tretjina gospodinjstev, je na nepričakovane izdatke pripravljenih v Spodnjeposavski regiji. V primerjavi z letom 2008 so se rezultati v vseh regijah poslabšali. Takrat je najmanj gospodinjstev, in sicer 41 odstotkov, imelo 470 evrov prihrankov v Podravski in Koroški regiji, največ pa v Goriški, skoraj dve tretjini. Povprečje na ravni države je bilo za dve odstotni točki višje kot leta 2008, torej 53 odstotkov.
Zaradi krize naj bi postali
Največje navdušenje nad tveganim vlaganjem v delnice smo Slovenci izkazovali pred izbruhom finančne krize, temu je nato sledilo ponovno iskanje karseda varnih naložbenih možnosti. Pri NLB ocenjujejo, da smo do neke mere nagnjeni k temu, da se v želji po visokih donosih in ob pomanjkanju informacij in znanja spustimo na finančne trge, kjer lahko nato panično odreagiramo in na koncu ostanemo brez premoženja. Pri UniCredit banki predvsem v zadnjih dveh letih opažajo, da z rastjo delniških trgov in občutnim padcem obrestnih mer za depozite ponovno postajamo bolj naklonjeni tveganju, a hkrati poudarjajo, da dogajanja še zdaleč ne moremo primerjati z evforijo v obdobju od 2005 do 2007. Zaradi krize smo po njihovi oceni v povprečju postali bolj racionalni pri zastavljanju finančnih ciljev. V splošnem smo po njihovi oceni v zadnjih dvajsetih letih iz izrazito konservativnih postali bolj uravnoteženi varčevalci, ki so pripravljeni sprejeti tudi določena tveganja. V večji meri naj bi se tudi zavedali, za kaj in za koga je sprejemanje naložbenih tveganj sploh smiselno.
Da stranke zaradi zniževanja depozitnih obrestnih mer več povprašujejo po naložbah v vzajemne sklade in po drugih oblikah finančnih instrumentov, opažajo tudi pri SKB banki. Pravijo, da sredstva namesto v depozite v večji meri usmerjajo na varčevalne račune. Ne glede na to skupen priliv sredstev za varčevanje v banko po njihovih besedah ostaja stabilen.
V Novi KBM bistvenih sprememb v varčevalnih navadah komitentov pri klasičnih bančnih produktih ne beležijo. Pravijo, da je še vedno najbolj priljubljeno varčevanje v depozitih, a da se v zadnjih letih njihov delež v primerjavi z drugimi oblikami varčevanja zmanjšuje v skupnem znesku in tudi po številu sklenitev. Pravijo tudi, da zaradi upada ravni euribora med varčevanji prevladujejo tista, kjer sredstva niso obrestovana po spremenljivi, temveč po fiksni obrestni meri.
