Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je včeraj podpisala poravnavo za predčasno poplačilo varčevanja z Azizom Sadžakom, enim od treh bosanskih varčevalcev, ki so julija lani dobili tožbo proti Sloveniji oziroma Srbiji s sodbo evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Omenjena pilotna sodba ESČP v Strasbourgu v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji s 16. julija 2014, Sloveniji nalaga, da sprejme vse potrebne ukrepe za poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog iz podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu. Prijateljska poravnava s Sadžakom je bila zdaj opravljena na podlagi zakona, ki ga je junija letos sprejel državni zbor.
»Poravnava, ki smo danes sklenili, je tudi potrditev, da so rešitve v zakonu prave,« je prepričana državna sekretarka na ministrstvu za finance Sodinova. Odločitev Sadžaka (ki je imel med trojico tožnikov najvišji zahtevek, zdaj naj bi skupaj z obrestmi v 30 dneh dobil slabih 100 tisoč evrov op. p.,) da sprejme rešitev iz slovenskega zakona, je dokaz, da smo na pravi poti in da je zakon pravičen do varčevalcev, je prepričana tudi visoka predstavnica za vprašanja nasledstva Ana Polak Petrič.
Opozorilo varčevalcem naj ne nasedajo drugačnim rešitvam
Da je sprejeti slovenski zakon pravičen in ustreza sodbi ESČP je potrdil tudi Sadžakov odvetnik Bešlo Mujčin, ki je pojasnil, da se je s ponudbo Slovenije za prijateljsko poravnavo že strinjala tudi druga tožnica in varčevalka LB Sarajevo Emina Ališić. Tretji tožnik iz sodbe ESČP, Sakib Šahdanović, ima terjatve do srbske Investbanke. Poravnava je za Mujčina pomembno sporočilo drugim neizplačanim varčevalcem, ki da so »bombardirani s dezinformacijami, polovičnimi informacijami in netočnimi informacijami.« Opozoril jih je še, da bo odločitev o ustreznosti slovenske zakonske rešitve za varčevalce izključno sprejel svet Evrope in da naj ne nasedajo drugim rešitvam, ki jih s pozivanjem na barikade ponujajo razna združenja, odvetniki in posamezniki.
Na ESČP je sicer proti naslednicam SFRJ vloženih 1850 tožb v imenu približno 8000 tisoč varčevalcev, zato je pilotna sodba v tem primeru pomemben precedens za vse druge. Varčevalci bodo lahko začeli vlagati zahtevke za izplačilo 1. decembra letos. Za vlaganje zahtevkov bodo imeli na voljo 25 mesecev, do konca leta 2017. Podrobnejša navodila bodo na voljo 2. novembra, ko bo naš minister za finance izdal navodilo, ki bo objavljeno tudi v slovenskem Uradnem listu in vsaj v dveh dnevnih časopisih v BiH in na Hrvaškem, na ministrstvu za finance pa pravijo, da relevantne informacije že objavljajo tudi na svoji spletni strani.
Varčevalci bodo obresti od leta 1991 (te bodo po besedah odvetnika Mujčina znašale približno polovico vrednosti glavnice) dobili plačane brez plačila davka v Sloveniji, obrestna mera pa je vezana na inflacijo na območju Nemčije, saj tam živi največ varčevalcev.
Poplačilo, težko 385 milijonov evrov
Ob sprejemu zakona, ki določa uresničevanje sodbe ESČP, je vlada ocenila, da bo poplačilo starih deviznih varčevalcev prineslo finančne posledice v višini 385 milijonov evrov, z njimi pa bi poplačali do približno 230 tisoč varčevalcev. Ta znesek vključuje višino glavnice za podružnici LB v Zagrebu in Sarajevu, obresti do 31. decembra 2015 in administrativne in druge stroške, povezane z izvedbo verifikacijskega postopka in z izplačili.
Glavno finančno breme poplačil bo nosil državni proračun za 2016, ki je pred sprejemom na vladi – v njem je po besedah Irene Sodin za poplačilo varčevalcev namenjenih približno 220 milijonov evrov, preostanek pa bo večinoma zajet v proračun 2017, nekaj pa verjetno tudi v proračunu 2018. Za plačilo glavnice smo sicer že v proračunu 2014 rezervirali 260 milijonov evrov, tako da je ta znesek zdaj že vključen javnofinančne kazalnike Slovenije po metodologiji ESA 95.
Ana Polak Petrič, ob tem dodaja, da »zgodba na meddržavni ravni ni zaključena, ne strinjamo se s tem, da celotno obveznost za kršitev človekovih pravic varčevalcev v podružnicah LB nosi izključno Slovenija. Skladno z zakonom bodo izplačane obveznosti do varčevalcev postale del našega zahtevka v nasledstvenih pogovorih z drugimi državami naslednicami nekdanje SFRJ.«
