Probanka in Factor banka v likvidacijo

Vlada bo z državnim poroštvom jamčila za izplačilo vseh vlog varčevalcev.

pet, 06.09.2013, 17:54; spremenjen: 22:06

Bruselj odobril državno pomoč bankam

Evropska komisija je začasno odobrila državno pomoč Probanki in Factor banki. To da so naredili v skladu s pravili o državnih pomočeh. Po pojasnilih Bruslja so ukrepi nujni za zavarovanje finančne stabilnosti v Sloveniji, ne da bi pretirano spodkopavali konkurenco. Končno odločitev o ukrepih bodo sprejeli, ko bodo ocenjevala načrt prestrukturiranja obeh bank. Pomoč je odobrena za dva meseca. Končna odločitev bo izbira med prestrukturiranjem in nadziranim zaprtjem bank.

Po oceni komisije je pomoč omejena na minimalni nujni znesek. Pomoč naj bi stabilizirala bilanco bank na strani obveznosti in pomirila trge. Po pojasnilu komisije pravila EU o državnih pomočeh ne zahtevajo udeležbe lastnikov depozitov in obveznic.

Ljubljana - Probanka in Factor banka bosta deležni prisilne uprave s ciljem čimprejšnje likvidacije. Minister za finance Uroš Čufer je pojasnil, da je vlada odobrila poroštvo za zagotavljanje likvidnosti obema bankama.

Banka Slovenije se je odločila za nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke zaradi neizpolnjevanja pričakovanj po krepitvi kapitalske ustreznosti, dolgotrajnega postopka dokapitalizacije in šibke likvidnosti, ki se je še poslabševala, je na novinarski konferenci med današnjo sejo vlade povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

Za Probanko bo vlada dala poroštvo v višini 490 milijonov evrov, za Factor banko pa v višini 540 milijonov evrov. S poroštvom bodo črpali posojilo za zagotavljanje likvidnosti in izplačilo vseh vlog varčevalcem.

Kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene, ostajajo v veljavi. Kreditojemalci morajo odplačevati svoj dolg ob dospelosti, nikakor pa jim ne bo potrebno predčasno poplačati dolga, sporočajo iz Banke Slovenije.

Banki bosta do prenehanja normalno poslovali, postopek lahko traja tudi od dveh do treh let, je dejal Čufer, na Banki Slovenije pa so dodali, da v tem času banki praviloma ne bosta sklepali novih poslov.

Škoda največja za delničarje

Strošek prenehanja poslovanja bodo v prvi vrsti nosili delničarji, nato imetniki podrejenih finančnih instrumentov, preostanek pa država.

Factor banka in Probanka sta se že dlje časa neuspešno trudili okrepiti svoj kapital. Probanki bi se rok za 50-milijonsko dokapitalizacijo iztekel konec septembra, Factor banka pa je že dlje časa iskala dokapitalizatorja.

Banka Slovenije je v obeh bankah danes imenovala izredno upravo; v Probanki predsednika uprave Imra Balogha, člana uprave pa Igo Gruden in Marko Novak, v Factor banki pa je predsednik uprave Klaus Schuster, člana uprave pa Matevž Slapničar in Vitomir Krašovec.

Pri Probanki so še avgusta vodili podrobne razgovore o sodelovanju pri dokapitalizaciji s petimi možnimi investitorji.

Dušan Valenčič, član uprave Factor banke - njen največji lastnik je ACH - je danes za Finance povedal: »Drži, imamo vlagatelje iz Rusije, a dokler ni dejanskega nakazila kapitala, ne moremo reči, da bo (je) dokapitalizacija uspela.«

O načrtovani likvidaciji danes še ni imel nobene informacije. V Probanki odgovora niso dali.

Kaj likvidacija Factor banke in Probanke pomeni za deponente? Odgovarja Igor Masten, ki je njun konec za Delo napovedal že avgusta.

»Ti imata le ime banka, a nista normalni banki. Zato je težava relativno majhna in zato pravim, da sta klasični kandidatki za likvidacijo. Tisti deponenti, ki pa v obeh bankah so, bi bili preneseni na neko drugo banko, lahko tudi v NKBM ali NLB. Ta del je varen, fizične osebe bodo spremembo občutile, ko bodo začele dobivati obvestila in kartice z imenom druge banke. Vsi drugi, podjetja, imetniki obveznic in institucionalni posojilodajalci bankam, pa bodo morali absorbirati izgubo. Zaradi velikosti luknje govorimo o 100-odstotni izgubi. Pa še to ne bo dovolj za pokritje vseh izgub, ki se bodo pokazale v bilancah.«

»Tudi nov okvir delovanja, kako naj bi v prihodnje potekala podobna reševanja bank v Evropi, je zelo jasen in odgovornost za slabe finančne razmere v banki razmeji stran od klasičnih deponentov. Ti imajo svoje vloge zavarovane. Bančna vloga je sveta in noben od nosilcev ekonomske politike, od vlade do centralne banke, si ne more privoščiti hazarda s stabilnostjo bančnih vlog. To se ne dela. Nespametna izjava nizozemskega finančnega ministra ob dogajanju na Cipru je pokazala, kakšno škodo za zaupanje v finančni sistem ima lahko le izjava. S tem se ne bo nihče igral, zato bodo deponenti čutili le tehnične spremembe, ne pa izgube.«

Čufer: Pričakujemo dober odziv iz mednarodnega okolja

Izredni upravi obeh bank morata v 45 dneh pripraviti otvoritvene bilance. Banka Slovenije (BS) bo na podlagi tega lahko natančneje sprejela vse nadaljnje postopke.

»Prenos vlog na druge banke je mogoč,« je poudaril guverner BS Boštjan Jazbec: »Z vladno garancijo zagotavljamo poplačilo vseh vlog. Kaj bodo varčevalci s tem denarjem naredili, pa je njihova odločitev.«

Finančni minister Uroš Čufer pa je včerajšnjo novico ocenil za dobro: »To pomeni, da je država poskrbela, da bodo stvari narejene nadzorovano. Pričakujem dober odziv tudi iz mednarodnega okolja.«

 

Prijavi sovražni govor