Tiskane izdaje
Ljubljana – Eden od argumentov, s katerimi bo poskušala slovenska vlada v Bruslju doseči podaljšanje roka za prodajo Nove Ljubljanske banke (NLB), so menda tudi tožbe glede prenesenih vlog Ljubljanske banke (LB), zaradi katerih na Hrvaškem tečejo sodni postopki tako zoper LB kot NLB, smo izvedeli neuradno.
Ministrstvo za finance in Slovenski državni holding (SDH) odgovarjata, da rok za prodajo naše največje banke ostaja konec leta 2017. Ministrstvo še dodaja, da uradne prošnje za podaljšanje roka za prodajo NLB Slovenija v Bruslju ni vložila. A hkrati so na ministrstvu priznali, da je res, »da je treba razrešiti nekatera pravna vprašanja, glede katerih je treba opraviti ustrezno diskusijo z evropsko komisijo v kontekstu izvajanja zavez«.
Nerešena vprašanja
Čeprav tako na ministrstvu kot na SDH zatrjujejo, da preložitev javne prodaje delnic NLB iz jeseni na pomlad ne pomeni ustavitev ali zamrznitev prodaje, je mogoče izvedeti, da SDH kot prodajalca skrbijo nekatera nerešena pravna vprašanja, povezana z možnimi obveznostmi, ki bi lahko močno znižala kupnino za NLB. Poleg možnega poplačila 250 milijonov evrov izbrisanih podrejenih finančnih instrumentov in postopkov, ki jih glede slabitev slabih posojil vodi finančna uprava, so to menda še tožbe, ki jih po pooblastilu hrvaške vlade proti LB in NLB vodita Privredna banka Zagreb (PBZ) in Zagrebačka banka.
Za kaj gre? Gre za približno 440 milijonov evrov deviznih vlog hrvaških varčevalcev pri LB, od katerih sta bili v začetku 90. let približno dve tretjini preneseni na druge banke in ju je Hrvaška tudi poplačala, kot rečeno pa PBZ in Zagrebačka banka zanje tožita LB in tudi NLB. Trenutno na hrvaških sodiščih teče 15 postopkov, v katere je združenih več tožb.
Hrvaška se požvižga
Slovenija je glede tega večkrat protestirala, a za zdaj brez uspeha. »Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška pa ne. Memorandumu namreč ne priznava statusa mednarodne pogodbe, s čimer želi onemogočiti prekinitev sodnih postopkov za čas do rešitve v okviru nasledstvenega vprašanja, kar je vsekakor v nasprotju z dogovori med državama,« pravijo na ministrstvu. Tudi veljavnost memoranduma je na hrvaškem sodišču. Spomnimo, da Hrvaška ne priznava terjatev LB do hrvaških podjetij, zato je Slovenija septembra letos na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila meddržavno tožbo proti Republiki Hrvaški.
Koliko so »težke« tožbe
Kolikšno breme bi v primeru, da bi hrvaški strani uspelo s tožbami, padlo na pleča NLB, ne na ministrstvu, ne v SDH, ne v NLB nočejo razkriti. Na ministrstvu pravijo, da se do tega ne opredeljujejo, v SDH so nas napotili na NLB, ta pa postopkov, ki so v teku, ne komentira.
Čeprav so hrvaški mediji v času priprave mokriškega memoranduma omenjali določene astronomsko visoke številke, te po naših informacijah ne držijo, a še vedno so številke visoke. Za NLB glavnica naj ne bi presegala 180 milijonov evrov, skupaj z obrestmi pa naj bi to znašalo dobrih 400 milijonov evrov.
S takšnim bremenom je zato, kot pravijo naši viri, banko težko prodati za spodobno kupnino, še posebej po predvideni metodi IPO. Ko je država leta 2002 tretjino NLB prodala belgijskemu KBC, je za te potencialne obveznosti v pogodbi menda dala jamstvo. A vmes je Slovenija podpisala omenjeni memorandum in če bi naša država zdaj dala jamstvo za te vloge, bi to pomenilo odstop od te mednarodne pogodbe, kar bi šlo na mlin Hrvaški, opozarjajo naši sogovorniki.
Arhar: Podaljšanje roka
