Tiskane izdaje
Ljubljana – Z izdajo državnih obveznic v višini 3,5 milijarde dolarjev si je Slovenija po mnenju analitikov kupila še slabo leto dni časa za izvedbo potrebnih reform. Ekonomist Mojmir Mrak med glavnimi ukrepi poudarja zlasti tri: sanacijo bančnega sistema, konsolidacijo javnih financ in zagotavljanje svežih sredstev gospodarstvu.
Na finančnem ministrstvu so danes tudi uradno komentirali četrtkovo izdajo državnih obveznic v višini 3,5 milijarde dolarjev.
Po oceni ministrstva je ta prodaja obveznic »prelomna« in pomemben korak k vzpostavitvi razmer za uresničenje vladnih načrtov.
Prodaja državnih obveznic je Sloveniji namreč uspela le slab dan za tem, ko je bonitetna agencija Moody's znižala njeno bonitetno oceno v območje visoke tveganosti. Kljub temu je povpraševanje investitorjev preseglo 16 milijard dolarjev, Slovenija pa je dosegla tudi nižjo ceno zadolževanja (nižji donos obveznic), kot so predvidevali okvirni pogoji izdaje.
»Investitorji so z nakupom potrdili kredibilnost programa reform vlade in tudi njen dostop do mednarodnih kapitalskih trgov,« so med drugim dejali na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Uroš Čufer.
Dolg bomo plačevali dražje kot Španija in Italija
Najnovejša izdaja obveznic je dobra novica, saj si je Slovenija z njo kupila še nekaj mesecev časa, vendar nas bo tudi drago stala, je danes opozoril ekonomist Mojmir Mrak: »Po oktobrski izdaji državnih obveznic smo se zdaj znova zelo drago zadolžili. To preprosto kaže na kredibilnost Slovenije, kot jo ocenjujejo mednarodni finančni trgi. Nočem soditi, ali je njihova ocena korektna, toda dejstvo je, da se Slovenija že dobro leto in pol giblje na meji dostopa do mednarodnih finančnih trgov.«
Mrak se je začudil oceni finančnega ministrstva, ki močan odziv tujih investitorjev pripisuje tudi kredibilnosti programa reform vlade, saj Mrak pravi, da tega programa ne pozna. Opozarja pa, da se je cena zadolževanja za Slovenijo po ciprskih dogodkih povišala bolj kot za nekatere druge države v težavah, denimo Španijo in Italijo. »Po mojem mnenju je to posledica nekaterih nekorektnih izjav predsednika evroskupine [Jeroen Dijsselbloem] in zelo kritičnih ocen generalnega direktorata za finance o presežnih neravnotežjih v slovenskem gospodarstvu. Ker slovenska vlada v času izdaje obveznic tudi še ni predstavila svojega reformnega programa, smo pač bili v situaciji, v kakršni smo bili,« je dejal Mrak.
Za obveznice 150 milijonov evrov na leto
Finančni analitik Andraž Grahek pa je opozoril, da bi drago zadolževanje države v tujini lahko občutili tudi drugi udeleženci na trgu; denimo podjetja, ki se ne morejo zadolževati ceneje kot država. »Za številna podjetja v težavah so obrestne mere med pet in šest odstotki kratko malo previsoke. Po eni strani želi vlada pomagati podjetjem ali gospodarstvu, po drugi pa jih izriva s trga financiranja, saj si zaradi visoke obrestne mere ne morejo privoščiti tako dragih posojil.«
Po Grahkovih navedbah bo financiranje zadnjih dveh izdaj obveznic (petletne in desetletne) Slovenijo na leto stalo slabih 150 milijonov evrov, kar je po njegovem mnenju za slovenski proračun nevzdržno. »To pomeni, da bodo višja obrestna plačila izničila številne reze v odhodkih državnega proračuna. To najverjetneje pomeni nadaljnje reze v odhodke proračuna, zelo verjetni so tudi dodatni davki, kar je vlada že nakazala, nujni bodo tudi strukturni ukrepi, usmerjeni v sanacijo bank in privatizacijo dela državnega premoženja,« je nanizal sogovornik. Pri tem je spomnil še, da aprila prihodnje leto zapade v plačilo glavnica evroobveznice v višini poldruge milijarde evrov. Grahek pričakuje, da bo morala Slovenija na trg prej kot v enem letu, morda še celo pred koncem tega leta.
Mrak: Kupili smo si nekaj mesecev časa
»Z izdajo obveznic se je Slovenija za nekaj mesecev izognila prihodu evropske trojke. Ali smo se ji izognili tudi dolgoročno, v tem trenutku ni mogoče napovedati,« je komentiral Mrak.
Zdaj so vse oči uprte v vlado, ki mora do konca prihodnjega tedna Bruslju poslati reformni program. »Če obljube vlade ne bodo kredibilne ali jih ne bo uresničila, se jeseni, ko bo treba znova na trg po denar, lahko zgodi, da ta preprosto ne bo na razpolago,« je še opozoril Mrak. Na ministrstvu za finance so izdajo pet- in desetletnih obveznic označili za »prelomno«, niso pa pojasnili, kdo je kriv, da se je ta prejšnji torek začela v najbolj neugodnem času, ko je bonitetna hiša Moody's nepričakovano znižala bonitetno oceno naše države.
Po pojasnilih ministrstva so investitorji po poteku 24 ur od znižanja bonitetne ocene še vedno izražali močan interes za nakup obveznic, zato se je Slovenija 2. maja vrnila na kapitalske trge in hkrati znižala donos obveznic »v primerjavi z okvirnim donosom, ki je bil signaliziran investitorjem 30. aprila, to je pred znižanjem bonitetne ocene«, so pojasnili.
