Tiskane izdaje
Posel prodaje srbske KBM banke iz Kragujevca je tik pred zaključkom. Izstop NKBM iz srbskega tržišča je še zadnji pogoj za junija lani sklenjeno prodajo druge največje slovenske banke ameriškemu investicijskemu skladu Apollo. Znesek, ki ga bo zaslužila NKBM, ne bo visok.
Uradno pred zaključkom prodaje posla na NKBM ne komentirajo, po naših neuradnih informacijah pa je mariborska banka za prodajo svoje srbske podružnice dobila že vsa dovoljenja nadzornikov bančnega trga. Kot je poročal časopis Večer, sta kupca kragujevške KBM banke srbska poslovneža Andrej Jovanović in Bojan Milovanović, nekdanja hokejista, ki sta obogatela s proizvodnjo prehranskih izdelkov. Po pisanju Večera je s prodajo soglašal tudi že nadzorni svet NKBM.
Ker so se zaradi občutljivosti postopka prodaje viri zavili v molk, za zdaj ni mogoče izvedeti kolikšna je kupnina in kdaj naj bi bil posel zaključen. „Prodaja KBM Banke še poteka. Prodajni postopek vodimo skladno z uveljavljenimi praksami korporativnega upravljanja in podrobnosti v zvezi s postopkom ne moremo razkrivati,“ sporočajo iz NKBM.
Gotovo pa znesek, ki ga bo zaslužila NKBM, ne bo visok, saj je kragujevška banka v zelo slabem poslovnem položaju in potrebuje svežo dokapitalizacijo za nadaljevanje poslovanja. Poleg tega se s prodajo mudi, saj mora biti prodaja slovenske NKBM zaključena do konca marca, prodaja srbske KBM oziroma izstop njene lastnice NKBM iz srbskega tržišča pa je pogoj, da bo ameriški investicijski sklad Apollo (skupaj z manjšinskim soinvestitorjem, Evropsko banko za obnovo in razvoj) nakazal 250 milijonov evrov kupnine prodajalcu, slovenskemu državnemu holdingu (SDH). Tudi pri Apollu posla nakupa NKBM pred njegovim zaključkom ne želijo komentirati.
Da ima Apollo resne namene na slovenskem bančnem trgu dokazuje tudi njihov nakup slovenske izpostave avstrijske Reiffeisen banke konec lanskega leta. Ob nakupu so pri Apollu napovedali, da nameravajo s prevzemom NKBM in Reiffeisen banke ustvariti vodilno banko na slovenskem tržišču. Prodaja NKBM oziroma njena privatizacija je bila pogoj Evropske komisije za njeno odobritev državne pomoči banki konec leta 2013, ko je vlada na vrhuncu finančne krize z dokapitalizacijo slovenskih bank preprečila njihov morebitni propad. V NKBM je vlada takrat vložila 870 milijonov evrov in postala njen edini lastnik, dotedanji delničarji in lastniki podrejenih obveznic pa so bili razlaščeni.
