Tiskane izdaje
Ljubljana – Strukturne spremembe, ki smo jih v Sloveniji izvedli v zadnjih dveh letih, so zelo pozitivne. A zaradi relativno poznega odziva na krizo, jih bo treba še okrepiti, je poudaril direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.
»Nova vlada bi morala pripraviti državni proračun 2015 pod predpostavkami, ki so bile obljubljene, sicer bi bila kredibilnost Slovenije še bolj ogrožena. Od te nove vlade, kakršnakoli že bo, bo zelo odvisno, kakšna bo sporočilo o prihodnji kredbilnosti države,« je na konferenci o Strukturnih izzivih slovenskega gospodarstva - v organizaciji Umarja in predstavništva evropske komisije - opozoril ekonomist Mojmir Mrak. Ob tem je bil kritičen tudi do odhajajoče vlade, ki ob lanski dokapitalizaciji bank ni poskrbela za streznitev, tudi z nujnimi ukrepi in rezi na odhodkovni strani javnih financ, kjer moramo prihodnje leto zmanjšati primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Z davčnimi spremembami nikakor ne smemo povečati davčnih obremenitev, je prepričan Mrak in hkrati opozarja, da »si delamo prevelike utvare glede tega, koliko bo privatizacija prispevala k zmanjšanju javnega dolga.« Glede zadnjih priporočil evropske komisije Slovenije pa je Mrak mnenja, da so konceptualno drugačna kot za druge države in da gre za nezaupanje do naše države.
EBRD pričakuje strategijo upravljanja še letos
»Ne gre za pomanjkanje zaupanja, veliko zaupanja smo že zgradili. In ne morem se bolj strinjati s profesorjem Mrakom, da so reforme potrebne,« se je na predgovornikove besede odzval Istvan Szekely, direktor na generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve pri Evropski komisiji, ki je pozval k reformam, privatizaciji in boju proti koruciji. Po njegovem mnenju se je treba pospešeno lotiti reševanja slabih posojil in prestrukturiranja podjetij s potencialom za preživetje, z odpravo poslovnih ovir in krajšimi upravnimi postopki bi pritegnili tako domače kot tuje vlagatelje. Vodja pisarne EBRD v Ljubljani Jolanta Gabriel je dejala, da bi EBRD rad pomagal pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, tudi privatizaciji: »Seznam 15 podjetij za prodajo je dober začetek, čeprav so zamude, a v zadnjem četrtletju letos bi radi videli natančnejšo strategijo upravljanja državnih naložb.« Gabrielova je priznala, da so novela insolvenčne zakonodaje, načela za prestrukturianje podjetij in ustanovitev DUTB že prinesli rezultate pri prestrukturiranju gospodarstva. Temu je pritrdil tudi Matija Lozej z Banke Slovenije, saj da se razdolževanje dogaja hitreje, kot smo pričakovali.
Ob razdolžitvi podjetij je pred Slovenijo še ena pomembna naloga: ureditev javnih financ. Državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko je predstavil ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja na 2,4 odstotka BDP prihodnje leto in izravnan strukturni saldo javnih financ Slovenije v letu 2018. »Ukrepi v preteklosti so bili pretežno na prihodkovni strani proračuna, zato je malo prostora za povečevanje davčnih ali nedavčnih prihodkov. Obstaja pa prostor za spremembo davčne strukture,« je dejal Mavko in pri tem omenil davek na premoženje. »Premoženje je v Sloveniji še vedno podpovprečno obdavčeno glede na druge članice EU,« je dodal: v Sloveniji s premoženjskimi davki zberemo za 0,6 odstotka prilivov, v EU pa ta delež znaša povprečno kar 2,3 odstotka BDP. Več prihodkov v proračun letos prinaša tudi boj proti sivi ekonomiji, z rastjo gospodarstva pa se bodo povečali tudi prihodki od davka od dohodka pravnih oseb. Na odhodkovni strani proračuna nadaljnje zviševanje stroškov za obresti in socialne transferje ni stabilno, je ugotovil Mavko. Dolg je zato treba znižati, tudi s prodajo državnih naložb.
Lejla Fajić z Umarja je opozorila, da se Slovenija sooča s tveganji, da glede urejanja javnih financ ne bi dosegla ciljev iz Programa stabilnosti. Slovenija ima malo manevrskega prostora za višanje davkov, možnosti le še pri zajezitvi davčnih utaj ali širitvi davčnih osnov, prihodke bi zmanjšalo tudi morebitno počasnejše gospodarsko okrevanje. Tveganja na strani odhodkov so še večja kot pri prihodkih. »Zmanjševanje izdatkov je povezano s spremembami zakonov, ki še niso bile uresničene. Krčenje mase plač terja dogovor s sindikati. Poleg tega se izdatki znižujejo po linearnem pristopu, ki lahko zagotovijo numerične cilje, a slabi posamezne ustanove in ohranja rigiden plačni sistem, ki ne zagotavlja stimulativnega okolja za zaposlene. Krčenje investicij negativno vpliva na spodbujanje gospodarske rasti. Dolg pa Slovenija namerava znižati s privatizacijo, pri kateri so že doslej bili zamiki ali prekinitve,« je naštela Fajićeva.
