Tiskane izdaje
Ljubljana − Vlada je predlog proračuna za prihodnji dve leti pripravila s ciljem spodbujanja gospodarske rasti ter konsolidacije javnih financ s postopnim zniževanjem dolga, sta danes v DZ povedala premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Čeprav se razmere v javnih financah izboljšujejo, pa politika vlade ostaja razmeroma restriktivna.
Premier in finančna ministrica sta v predstavitvi predloga proračuna za leti 2017 in 2018 na današnji izredni seji DZ povedala, da se gibanja v slovenskih javnih financah izboljšujejo. Primanjkljaj se je lani zmanjšal na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos naj bi se znižal na 2,2 odstotka BDP. V skladu s fiskalnim pravilom se bo prihodnje leto ustavil pri 1,6 odstotka BDP in v letu 2018 pri enem odstotku BDP.
Pričakovanja do proračuna rastejo
Finančna ministrica je ob tem dejala, da smo po letih krize, ko je bilo treba zmanjševati porabo na vseh področjih, prešli v obdobje, ko lahko za financiranje javnih potreb zagotovimo nekaj več sredstev.
»Z ugodno gospodarsko klimo rastejo tudi pričakovanja do proračuna, a če želimo zagotoviti stabilnost javnih financ, moramo pričakovanja uskladiti z dejanskimi možnostmi,« je opozorila.
Prihodki državnega proračuna so za leto 2017 načrtovani v višini 8,8 milijarde evrov, odhodki pa so določeni pri 9,5 milijarde evrov. To pomeni proračunski primanjkljaj v višini 1,6 odstotka BDP.
V letu 2018 se bo najvišji obseg izdatkov povečal na 9,6 milijarde evrov, prihodki pa so načrtovani v višini 9,3 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj se bo tako znižal na 0,7 odstotka BDP.
Delovna mesta in dodana vrednost
Pri davčni politiki je vlado vodilo prestrukturiranje v smeri razbremenitve dela, kar bo po Cerarjevih besedah omogočilo odpiranje delovnih mest, ki so najbolj produktivna in največ prispevajo k dodani vrednosti v podjetjih. Hkrati se bo nekoliko zvišal davek od dohodkov pravnih oseb.
Politika plač v javnem sektorju ostaja pomembno sidro za vzdržnost javnih financ, je napovedal Cerar. Vraničar Ermanova pa je dodala, da je vlada odločena spoštovati dane zaveze, vendar bo pri gibanju plač in stroškov dela v prihodnjih letih ostala razmeroma restriktivna. Enako velja za politiko socialnih transferjev in pokojnin.
»Omejitve se torej na vseh področjih sproščajo postopno, saj javnofinančne obremenitve drugačnega scenarija ne dopuščajo,« je pojasnil Cerar.
Vlada vodi aktivno politiko upravljanja dolga, je povedala Vraničar Ermanova. Stroški za obresti se tako zmanjšujejo - v letu 2017 za 8,2 odstotka, v letu 2018 pa še za 0,3 odstotka.
Na področju investicij, ki so po Cerarjevih besedah ključne za rast in razvoj, je največ sredstev načrtovanih za promet in prometno infrastrukturo, sledijo varovanje okolja, kmetijstvo, obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost, zdravstveno varstvo ter izobraževanje, znanost in šport.
Kot prednostna področja v prihodnjih dveh letih, ki jih je razbrati iz proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, sta oba izpostavila vlaganja v infrastrukturo, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje ter povečanje varnosti v najširšem pomenu.
Na področju prometa je Vraničar Ermanova med pomembnejšimi izpostavila investicije v javno železniško infrastrukturo ter ohranjanje in razvoj državnega cestnega omrežja.
Nadaljujejo se vlaganja za reorganizacijo državne informatike in centralizacijo stvarnega premoženja z namenom, da bi se povečala učinkovitost dela javne uprave.
Več sredstev je po njenih besedah namenjenih tudi financiranju projektov širitve in izgradnje novih sistemov daljinskega ogrevanja in financiranju investicij v izgradnjo objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.
Več povezovanja znanosti in gospodarstva
Na področju znanosti bo več sredstev namenjenih krepitvi infrastrukture za raziskave in inovacije, spodbujanju naložb podjetij v raziskave in razvoj ter razvoju širokopasovnih storitev. Večje bo tudi povezovanje področij znanosti, kulturnih in kreativnih industrij ter gospodarstva, je napovedala ministrica.
V letih 2017 in 2018 se načrtuje izvajanje novih vsebin za krepitev aktivnega vključevanja v zaposlovanje, kot so na primer socialna aktivacija ter povezovanje z zaposlitvenimi programi, večgeneracijski centri za družine, učne delavnice na področju spodbujanja socialnega podjetništva.
Več sredstev za kakovost zdravstva
Sredstva za krepitev kakovosti storitev za zdravje iz državnega proračuna se bodo v prihodnjih dveh letih povečala za 30 odstotkov, ukrepi pa bodo usmerjeni v sistema financiranja in optimizacije zdravstvene oskrbe ter v vzpostavitev integriranega sistema dolgotrajne oskrbe.
Slovenija je z varnostnega vidika med najmanj tveganimi državami, vendar okoliščine in nujen razvoj zahtevajo primerno umeščenost vseh vidikov varnosti, je še povedala Vraničar Ermanova. Vlad tako poseben poudarek daje uresničevanju obrambne in varnostne politike Slovenije ter razvoju obrambnega sistema.
Z današnjo predstavitvijo predloga proračuna je začel teči rok za vlaganje dopolnil. Te lahko poslanci, poslanske skupine, delovna telesa DZ in vlada vlagajo najpozneje do 15. oktobra.
