Proračunski okvir 2015 v Bruselj

Ljubljana – Vlada je prav na dan, ko se je pri nas začel obisk inšpekcije evropske komisije, sprejela osnutek proračunskega načrta 2015. V njem se je zavezala, da se bo primanjkljaj sektorja država prihodnje leto spustil pod tri odstotke, in sicer na 2,8 odstotka BDP.

Da Slovenija prihodnje leto spravi primanjkljaj pod magične tri odstotke BDP, je sicer junija, v obliki posebnega priporočila, od nas zahtevala tudi evropska komisija, ki prav zdaj v okviru ugotavljanja podatkov (fact-finding mission) opravlja redni nadzor v okviru postopka za odpravljanje presežnih makroekonomskih neravnotežij.

Proračunski okvir, ki ga Slovenija zdaj pošilja evropski komisiji in evroskupini, je usklajen z evropsko časovnico in velja za vse članice Unije. Pripravljen je na podlagi makroekonomskih predpostavk Umarja za letos in prihodnje leto. Ob predvideni dvoodstotni gospodarski rasti v 2014 si je vlada postavila cilj, da letos primanjkljaj sektorja država ne bo presegel 4,4 odstotka BDP – in sicer že z vključenimi proračunskimi izdatki za dokapitalizacijo državnih bank. Kakšni bodo v resnici ti izdatki bomo sicer izvedeli čez 10 dni, ko bodo razgrnjeni rezultati pregledov kakovosti aktive in stresnih testov v NLB, NKBM in banki SID. Tedaj bi moral biti glede na vladne napovedi pripravljen tudi rebalans državnega proračuna 2014.

Kar zadeva proračunski okvir za leto 2015, ki je zdaj romal v Bruselj, pa ga je vlada očitno naredila »na zalogo« – saj bo treba prej, do konca tega leta, spremeniti še vrsto zakonov in ukrepati na več področjih. Šele potem bo, januarja ali februarja prihodnje leto, Cerarjeva vlada lahko sprejela rebalans državnega proračuna 2015 in uresničila današnjo zavezo. Za doseganje ciljnega primanjkljaja je ministrstvo za finance 7. oktobra napovedalo ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna in se zavezalo, da odhodki državnega proračuna prihodnje leto ne smejo preseči 9,6 milijarde evrov. To je sicer 40 milijonov evrov manj kot znaša ciljna poraba v rebalansu letošnjega proračuna.

Na strani prihodkov finančni minister Dušan Mramor obljublja, da ne bo novih davkov, dodatnih 100 milijonov evrov pa naj bi zbrali z boljšim pobiranjem dajatev, ohranitvijo četrtega dohodninskega razreda, zvišanjem stopenj davka na finančne storitve in zavarovalne posle itd. Na odhodkovni strani pa nam – brez ukrepov, ki se še usklajujejo med ministrstvi in bodo po napovedih ministrstva za finance predstavljeni do prvega tedna novembra – grozi spontani scenarij, ki bi primanjkljaj brez dodatnih ukrepov zvišal prek visokih pet odstotkov BDP. Ob tem ne gre pozabiti še na nekatere možne enkratne proračunske izdatke (za banke, devizne varčevalce, izgubljene tožbe na ustavnem sodišču itd.), ki jih zaveza za primanjkljaja pod tri odstotke sploh še ne vključuje. Merjeno čez palec, bomo pri porabi v prihodnjem letu morali najti za prek 700 milijonov evrov prihrankov in tudi rast bo morala biti vsaj 1,5-odstotna – šele potem bo mogoče reči, da je zaveza, poslana v Bruselj, zgrajena na trdnih temeljih.