Tiskane izdaje
Uvedba visokih carin na uvoženo blago in storitve je bila ena od glavnih predvolilnih obljub novoizvoljenega predsednika ZDA. Najbolj so se nanašale na uvoz dobrin s Kitajske in Mehike. Omenjal je celo 45-odstotno carino na uvoz kitajskih izdelkov in storitev, vendar še ni konkretnih implementacij te predvolilne obljube, kar pa ne pomeni, da je tudi ne bo. Če sodimo po uresničitvi napovedi, da bo odstopil od že podpisanega sporazuma o čeztihomorskem partnerstvu in da se bodo spet pogovarjali o sporazumu Nafta, potem je mogoče pričakovati tudi uvedbo nekakšne protekcionistične trgovinske politike.
Če bodo res uvedene dodatne carine na uvoz dobrin in storitev v ZDA, bo to negativno vplivalo predvsem na gospodarstva držav Jugovzhodne Azije (poleg Mehike, ki je ena največjih trgovinskih partneric ZDA), in sicer najbolj na kitajsko, vietnamsko in filipinsko.
Kitajska napovedije povračilne ukrepe
Kitajska, ki je že napovedala, da ZDA v primeru uvedbe carin lahko pričakujejo povračilne ukrepe, izvozi v ZDA za 410 milijard dolarjev izdelkov na leto, kar je 18 odstotkov celotnega izvoza in kar 3,8 odstotka BDP. V primeru trgovinske vojne bi se na Kitajskem zmanjšalo povpraševanje po njihovih izdelkih, posledica tega pa je nižja rast BDP in višja brezposelnost. Po nekaterih ocenah je 20 milijonov delovnih mest na Kitajskem neposredno vezanih na izvoz v ZDA.
V primeru vietnamskega gospodarstva bi bila škoda trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko dvakratna. Po eni strani bi se gospodarska dejavnost zmanjšala zaradi manjšega izvoza izdelkov v ZDA (izvoz v ZDA znaša 42 milijard dolarjev na leto, trgovinski presežek 32 milijard dolarjev ali 18 odstotkov BDP), po drugi strani pa zaradi zmanjšanega izvoza polizdelkov na Kitajsko, kjer jih predelajo oziroma dodelajo in izvozijo v ZDA.
Veliko bo odvisno od Wilburja Rossa
Medtem ko izvoz v ZDA pomeni okoli tri odstotke filipinskega BDP, njihova glavna skrb izvira iz sektorja »zunanje izvajanje poslovnih procesov (BPO)«. Po podatkih Capital Economics je namreč 75 odstotkov tega sektorja vezanega na ZDA. Sicer pa ta sektor predstavlja osem odstotkov filipinskega BDP in zaposluje več kot milijon delavcev.
Ali bodo res uvedli carine na uvoz blaga in storitev v ZDA in kako visoke bodo te, še ni znano. Če bo senat potrdil Wilburja Rossa za trgovinskega ministra, lahko pričakujemo implementacijo nekakšne protekcionistične politike, saj je bilo to mogoče že čutiti v njegovih izjavah.
