Tiskane izdaje
Ljubljana – Razlaščeni lastniki podrejenih obveznic in delnic saniranih bank naj bi danes dočakali prvo etapo v svojih prizadevanjih za ustavno razveljavitev omenjenega izbrisa. Generalni pravobranilec evropskega sodišča naj bi objavil mnenje o sedmih vprašanjih, ki so jih luksemburškemu sodišču zastavili naši ustavni sodniki.
Mnenje generalnega pravobranilca še ne pomeni odločitve evropskega sodišča, nakazuje pa, v katero smer bi lahko šli njegovi odgovori, saj sodniki tem stališčem praviloma sledijo.
Slovensko ustavno sodišče je pred sprejetjem odločitve, ali so določila zakona o bančništvu, ki so omogočila izbris podrejenih obveznic in delnic bank, v nasprotju z ustavo, kolegom v Luksemburgu zastavilo več vprašanj. Ta se med drugim nanašajo na evropsko bančno sporočilo 2013, na katerega sta se vlada in Banka Slovenije sklicevali ob razlastitvi vlagateljev leta 2013, in na razmerje tega dokumenta do drugih evropskih dokumentov, tudi o državnih pomočeh.
Na odgovore evropskega sodišča bo nedvomno pomembno vplivalo stališče, ki ga je v zvezi s tem podala evropska komisija. Ta je, kot smo že razkrili v Delu, leta 2013 od naše vlade na podlagi omenjenega bančnega sporočila zahtevala popoln izbris podrejenega dolga in delnic bank.
Rahljanje stališč
A v odgovoru evropskemu sodišču je komisija svoja stališča nekoliko zrahljala. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, je komisija po eni strani izrecno zapisala, da sporočilo o bančništvu za članice ni zavezujoče, da lahko članica komisije predlaga drugačne smernice ali pa jim ugovarja pred sodišči Unije. Po drugi strani pa je komisija v teh stališčih priznala, da v primeru le delne pretvorbe podrejenih instrumentov ali izbrisa ne bi izdala soglasja za državno pomoč bankam, pri čemer ne sme nihče utrpeti večjih izgub, kot bi jih, če banka pomoči ne bi dobila. V prvem delu je tako komisija pritrdila osmoljenim vlagateljem, v drugem Banki Slovenije in vladi.
Po današnji objavi mnenja bo na potezi senat evropskega sodišča, ki naj bi po pričakovanjih svoje odgovore sporočil do poletja in nato bo na potezi ustavno sodišče za odločitev o tem, ali so določila zakona o bančništvu, ki je omogočil razlastitev vlagateljev, skladna z ustavo. Senat ustavnega sodišča je že prepoznal, da imajo pobudniki pravni interes za svoje pobude, ki da niso neutemeljene. Doslej je nanje prispelo 26 takšnih pobud.
Tako odvetnik vlagateljev Miha Kunič kot Banka Slovenije težko napovedujeta, kakšno bo mnenje pravobranilca in nato sodišča. »Glede na vprašanja, ki jih je zastavljajo evropsko sodiščče, jih je zanimala širša tema, kot zgolj vprašanja slovenskega ustavnega sodišča. Moje pričakovanje je, da bo sodišče odgovorilo, da sporočilo o bančništvu ni bilo zavezujoč pravni vir in bo odločitev prepuščena slovenskemu ustavnemu sodišču,« pravi Kunič.
»Gre za izjemno kompleksen nabor vprašanj, ki se tičejo razlage prava EU, zato se bo, tako je pričakovati, tudi tolmačenje Sodišča EU dotikalo različnih vprašanj. V vsakem primeru utegnejo imeti odgovori sodišča EU implikacije na celoten sistem reševanja bank v EU, ne samo v Sloveniji,« pa so nam odgovorili v službi Banke Slovenije za stike z javnostjo.
Kdo bo plačal račun?
In kdo bo plačal račun, če bo ustavno sodišče presodilo, da je bil izbris neustaven? Skupna vrednost izbrisanih podrejenih obveznic šestih saniranih bank je skupaj znašala 600 milijonov evrov. »To je zelo odvisno od tega, kakšna bo odločitev ustavnega sodišča. Trenutno je po zakonu odškodninsko odgovorna Banka Slovenija. Če se bo ta člen razveljavil, potem je odvisno od odločitve sodišča, kdo bo dolžan povrniti sredstva,« pojasnjuje odvetnik oškodovanih vlagateljev Miha Kunič.
Tudi na Banki Slovenije ugotavljajo, da ni mogoče napovedati, kdo bo povrnil škodo v primeru ugotovljene neustavnosti: »Ustavno sodišče ima namreč različne možnosti odločitve. Če bi prišlo do situacije, kot jo opisujete, namreč, da bi posledica ugotovljene neustavnosti določb zakona o bančništvu terjala poplačilo kupcev podrejenih finančnih instrumentov, menimo, da bi v vsakem primeru odgovornost za nastalo neustavnost nosila država, točneje zakonodajalec, ki je obravnavane določbe o bail-inu vnesel v slovenski pravni red.«
Po mnenju poznavalcev bi lahko odločitev ustavnih sodnikov naprej dočakali v drugi polovici letošnjega leta. Prav zato, ker ni jasno, kdo bo ob morebitni ugotovljeni neustavnosti izbrisa moral vračati denar – banke ali država, pa čakanje na odločitev ustavnih sodnikov povzroča dodatno negotovost pri privatizaciji bank. Tako je v primeru prodaje NKBM država kupcu Apollu morala zagotoviti, da bo nase prevzela 64 milijonov evrov obveznosti, ki bi banko lahko doletele zaradi izbrisov, to pa pomeni nižjo kupnino. Zdaj se začenja postopek prodaje NLB, kjer je bila obveznost izbrisanih podrejenih finančnih instrumentov skoraj 260 milijonov evrov. Ta privatizacija naj bi bila končana leta 2017 in pričakuje se, da bo v tem času odločitev ustavnega sodišča že znana.
Čimprejšnjega razpleta si oškodovani vlagatelji želijo tudi zaradi morebitnih odškodninskih tožb, s katerimi še čakajo, saj so drage, a roki zanje tečejo. Po Kuničevih pojasnilih se zastaralni rok za pravne osebe izteče v treh letih, tak pa je tudi previdnostni rok za male vlagatelje. Za izbris obveznic NKBM, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke je to december 2016, za obveznice Banke Celje pa november 2017. Kunič je ustavnemu sodišču že pred časom predlagal, da do njihove odločitve o bančnem zakonu ti roki ne bi tekli, a ustavni sodniki o tem še vedno niso odločali.
