Tiskane izdaje
Ljubljana – Konec prihodnjega tedna se izteče prvi rok za vložitev odškodninskih tožb zoper poslovne banke zaradi razlastitev bančnih vlagateljev, zato njihovi odvetniki napovedujejo, da bo bodo predvidoma do 16. decembra te tožbe vložili. Hkrati bodo odškodnino terjali tudi od Banke Slovenije.
Ustavno sodišče je v svoji razsodbi glede ustavnosti razlastitev lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank sicer podaljšalo rok za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, ki naj bi začel teči šele po odpravi ugotovljene neustavnosti. A rokov za izterjavo odškodnin od bank, ki so te izbrisane vrednostne papirje izdale, ni podaljšal, Kot je znano, gre za NLB, NKBM, Abanko, Factor banko in Probanko. Izjema je Banka Celje, kjer se rok izteče šele decembra prihodnje leto. Zato bodo odvetniki za prvih pet bank odškodninske tožbe preventivno vložili že zdaj.
Odvetnica Tamara Kek, ki sodeluje tudi z Društvom malih delničarjev Slovenije (MDS), pravi da že pripravljajo skupinske odškodninske tožbe zoper poslovne banke in Banke Slovenije. Že zdaj imajo krepko prek sto strank in pooblastila še zbirajo. Terjali bodo povračilo vrednosti naložbe in pri podrejenih obveznicah tudi pripadajoče obresti.
Vse razen delnic NKBM
Predsednik MDS Rajko Stanković pravi, da na tožbe napotujejo vse vlagatelje razen delničarje NKBM, saj je bila delnica razvrenotena na evro in so ocenili, da bi bili stroški tožbe previsoki glede na možen izplen.
Tudi odvetnik Miha Kunič že pripravlja tožbe za razlaščene lastnike podrejenih obveznic, ki pa bodo povečini individualne. Stranke bodo tožile le banke ali hkrati tudi Banko Slovenije.
Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) v sodelovanju z odvetniškima pisarnama Miro Senica in Jereb pooblastila za tožbe do 14. decembra šele zbira. V ponedeljek je vsem razlaščenim vlagateljem poslalo ponudbo za pristop k odškodninski tožbi, h kateri lahko vlagatelji pristopijo ob plačilu trikratnika sodne takse, ki bi jo plačali za individualno tožbo. To naj bi zajemalo stroške tožbe in morebitne pritožbe. Odvetnica Petra Jereb pravi, da gre za dolgotrajne in kompleksne postopke, zato dodatni stroški niso povsem izključeni.
Predsednik VZMD Kristjan Verbič pojasnjuje, da bodo v primeru podrejenih obveznic terjali nominalno vrednost in pripadajoče obresti, pri delnicah bank pa zadnjo revidirano knjigovodsko vrednost delnice.
Obrnjeno dokazno breme
Na ministrstvu za finance napovedujejo, da bo zakonske rešitve, ki naj bi odpravile neustavnost predvidele obrnjeno dokazno breme za Banko Slovenije, dostop do informacij za tožbeni zahtevek in možnost združevanja teh zahtevkov.
Skupaj je bilo ob sanaciji bank leta 2013 in 2014 razlaščenih prek 100.000 delničarjev bank in lastnikov podrejenih obveznic. Nominalna vrednost slednjih je znašala okoli 600 milijonov evrov.
