Tiskane izdaje
Ljubljana – Sedem držav in območij je do 4. julija Sloveniji odstopilo tri čertine davka na obresti, ki so ga za leto 2012 zajele pri slovenskih rezidentih z računi v bankah na njihovem ozemlju. Takšno obrestno »solidarnost« so dolžne zagotavljati države, ki ne izvajajo avtomatične izmenjave podatkov o zavezancih. Članice Evropske unije morajo spoštovati evropsko obrestno direktivo.
Za Slovenijo največ iz Avstrije
Prilivi od davka na obresti iz tujine, ki se stekajo v državni proračun, so za leto 2012 v primerjavi z letom 2011 višji okoli 600.000 evrov predvsem zaradi precej večjega nakazila iz sosednje Avstrije, ki od nekdaj velja za »zatočišče« slovenskih prihrankov. Davka na obresti od prihrankov na bančne vloge, ki ga je za leto 2012 slovenskemu proračunu odstopila ta država, je sicer še vedno okoli 340.000 evrov manj kot leta 2008, čeprav je morala soseda za leto 2012 upoštevati precej višjo davčno stopnjo kot pred štirimi leti. Za leto 2008 so države, ki tujim davčnim upravam niso zagotavljale avtomatične izmenjave podatkov o njihovih rezidentih z imeni vred, Sloveniji odstopile 2,83 milijona evrov davka, leta 2007 je od njih dobila 2,087 milijona evrov. Julijski podatki o prilivih iz tujine so vedno začasni, čeprav se pozneje spremenijo le za majhne zneske.
Belgija opustila davčni odtegljaj
Na seznamu plačnic v slovenski proračun od leta 2010 ni več Belgije, ki je 1. januarja 2010 opustila načelo davčnega odtegljaja in odtlej tako kot večina evropskih držav zagotavlja avtomatično izmenjavo podatkov. »V skladu z 10. členom evropske obrestne direktive so se imele Avstrija, Belgija in Luksemburg v prehodnem obdobju možnost odločiti, da nehajo uporabljati mehanizem davčnega odtegljaja. Tako je Belgija 1. januarja 2010 začela uporablja mehanizem avtomatične izmenjave informacij. Od članic Evropske unije sta lani pri odtegljaju še vztrajali Luksemburg in Avstrija,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu. Od Belgije Slovenija sicer ni dobivala velikih zneskov davka na obresti: 10.596 evrov za leto 2007, 16.096 evrov za leto 2008 in 16.963 za leto 2009.
Načela iz obrestne direktive tudi za območja
Države članice Evropske unije od 1. julija 2005 uporabljajo Direktivo Sveta 2003 48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, na kratko evropsko obrestno direktivo. Hkrati so začela veljati enaka načela, kot jih vsebuje direktiva, tudi za tako imenovana odvisna ali pridružena ozemlja, s katerimi je sporazume kot članica Evropske unije sklenila tudi Slovenija. Na tem seznamu so: Andora, Anguilla, Aruba, Britanski deviški otoki, Guernsey, Jersey, Kajmanski otoki, Lihtenštajn, Monako, Montserrat, Nizozemski Antili, otok Man, otoki Turks in Caicos, San Marino in Švica.
»Na podlagi te direktive o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti si države članice ter odvisna in pridružena ozemlja izmenjujejo podatke o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti. Temeljni namen direktive je zagotoviti, da je dohodek od prihrankov v obliki plačil obresti, ki je izplačan fizični osebi, rezidentu druge države, učinkovito obdavčen po zakonodaji države, v kateri je posameznik rezident,« pojasnjujejo v davčni upravi.
V tujini 12.743 računov slovenskih rezidentov
Države in območja, ki namesto avtomatične izmenjave podatkov še uporabljajo davčni odtegljaj, morajo za davek zajeti 35 odstotkov dohodka od obresti in ga pri tujih rezidentih 75 odstotkov odstopiti njihovim domovinam. Predpisana stopnja obdavčitve z davkom na obresti v državah, ki uporabljajo davčni odtegljaj namesto avtomatične izmenjave podatkov, je po uveljavitvi direktive postopno naraščala – 1. julija 2011 je bila še 20-odstotna, potem je poskočila na sedanjo 35-odstotno raven. V Sloveniji je lani še veljala 20-odstotna obdavčitev obresti, od 1. januarja 2013 je 25-odstotna, kot je predpisal zakon za uravnoteženje javnih financ.
Slovenski rezidenti – običajno so to državljani s stalnim bivališčem v Sloveniji – lahko pri slovenski davčni upravi oddajo izjavo, s katero ji razkrijejo svoje obrestne dohodke iz tujine in tako privolijo v obdavčitev v Sloveniji namesto v državi, kjer so prihranke naložili.
Po podatkih davčne uprave imajo slovenski rezidenti v tujini (prijavljenih) 12.743 računov. »Gre za število transakcijskih računov v tujini, in ne za število fizičnih oseb, saj ima lahko ena fizična oseba v tujini več računov,« dodajajo v davčni upravi.
