Tiskane izdaje
Ljubljana − Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju kažejo nadaljevanje sicer skromne rasti BDP v tretjem četrtletju, kazalniki razpoloženja še naprej ostajajo ugodni, v Ekonomskem ogledalu ugotavlja Umar. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se v poletnih mesecih večinoma nekoliko povišale in bile tudi medletno, razen v gradbeništvu, višje.
Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se še naprej povečuje in je tako kot izvoz v prvih osmih mesecih na višji ravni kot pred letom. Povečevanje prihodka v nekaterih segmentih trgovine kaže nadaljevanje okrevanja zasebne potrošnje, povečuje pa se tudi prihodek v večini tržnih dejavnosti.
Trg dela še naprej okreva
Okrevanje na trgu dela se nadaljuje. Avgusta se je število delovno aktivnih še povečalo in je bilo v prvih osmih mesecih medletno večje v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj pa v srednje nizko tehnološko zahtevnih predelovalnih dejavnostih, gostinstvu, prometu in trgovini. Pospešeno se nadaljuje tudi zmanjševanje števila registriranih brezposelnih. Konec oktobra je bilo v evidenci prijavljenih 107.488 oseb oziroma 7,3 odstotka manj kot oktobra lani.
Rast plač je skromna
Povprečna bruto plača na zaposlenega letos raste počasneje kot lani, predvsem zaradi relativno večjega zaposlovanja oseb s podpovprečnimi plačami v zasebnem sektorju. V javnem sektorju na medletno rast plač vplivajo lanska izplačila zadržanih napredovanj, delno tudi rasti plač v javnih družbah.
Medletni padec cen življenjskih potrebščin se je oktobra nadaljeval. Nižje kot pred letom so ostale cene energentov, višje pa cene nepredelane hrane in storitev. V nasprotju s predhodnimi meseci so se medletno znižale tudi cene poltrajnih dobrin (obleka in obutev).
Razdolževanje se nadaljuje
Skupno razdolževanje nebančnih sektorjev pri domačih bankah se nadalje umirja, razdolževanje podjetij in nefinančnih inštitucij pa se povečuje. Počasnejše zmanjševanja skupnih kreditov je predvsem posledica zadolževanja gospodinjstev, kjer se je obseg kreditov ponovno začel povečevati. Obseg kreditov podjetjem in nefinančnim inštitucijam (brez upoštevanja prenosov terjatev na DUTB) pa se je v prvih treh četrtletjih zmanjšal za okoli desetino bolj kot v istem obdobju lani. Nadaljuje se tudi razdolževanje v tujini, kjer podjetja predvsem neto odplačujejo dolgoročna posojila.
Javnofinančni primanjkljaj s 699 milijoni evrov je bil v prvih osmih mesecih za 358 milijonov evrov nižji kot v istem obdobju lani. Medletno znižanje je povezano z izboljšanjem gospodarske aktivnosti in stanja na trgu dela ter vladnimi ukrepi, ki so skupaj delovali v smeri povečanja prihodkov in zajezitve nekaterih izdatkov, pravijo pri Umarju.
