Rast res izravnala javne finance, a poslanci pozor

Visoka gospodarska rast in ugodni proračunski prilivi prinesli presežek, a javni dolg še daleč previsok.
Objavljeno
30. marec 2018 17.28
Redna seja Državnega zbora - interpelacija vlade 23.novembra 2016 [vlada,Državni zbor,parlament,interpelacije]
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana – Slovenija je lani predvsem po zaslugi nepričakovano visoke petodstotne gospodarske rasti ustvarila javnofinančni presežek v višini 13 milijonov evrov (0,03 odstotka BDP), kar je prvič po 22 letih, ugotavljajo na statističnem uradu (Surs), tveganja pa ostajajo.

Cerarjeva vlada je sicer za lani načrtovala 337 milijonov (0,8 odstotka BDP) primanjkljaja, zdajšnji simbolični presežek pa za poznavalce ni presenečenje, javnofinančni prilivi so bili ugodni. A po drugi strani še nimamo strukturno izravnanih javnih financ, z izločenimi učinki konjukture. Na to opozarja tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun: »Presežek je minimalen, strukturno ravnovesje in srednjeročni fiskalni cilj še nista dosežena. Vsekakor pa je to dobro in daje dobre obete tudi za prihodnje – če se ne bo uresničilo katero od tveganj.«

Davorin Kračun Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Javni dolg v deležu BDP navzdol - a nominalno višji in previsok

Slovenski javni dolg je pač še vedno zelo visok, njegov delež v BDP se je sicer lani znižal na 73,6 odstotka, kar pa je še daleč nad maastrichtsko mejo 60 odstotkov. »Tudi ob presežkih bo še trajalo, da pridemo pod to mejo – ali, kar bi bilo še bolje, pod njo, blizu predkriznih ravni. Sicer pa učinek lanskega presežka na sam javni dolg ni bil viden, nasprotno, zaradi zagotavljanja likvidnosti se je dolg nominalno celo malenkostno povečal,« opozarja sogovornik.

Slovenija ima s tako visokim javnim dolgom na voljo zelo šibka orodja, če se uresničijo tveganja, pri katerih Kračun na sam vrh uvršča svetovna gospodarska gibanja, morebitno svetovno recesijo in protekcionizem, ki bi prizadel EU in s tem tudi Slovenijo kot izvozno naravnano gospodarstvo.

V DZ 24 zakonov z javnofinančnimi posledicami

Drugo, bolj dolgoročno tveganje, ki ga Slovenijo še ni ustrezno naslovila, je demografija in staranje prebivalstva, vključno z zdravstvom in dolgoročno oskrbo. »S fiskalnega vidika to pomeni, da bi morali v prihodnje ustvarjati strukturne presežke,« pravi predstojnik fiskalnega sveta. 

Kračun kot tretje glavno tveganje za nas izpostavlja »nekaj, kar je rezultat trenutnega relativnega brezvladja. Vlada lahko opravlja le še tekoče posle, kar pomeni, da se s proračunom ne ukvarja. Na drugi strani pa je parlament še v pogonu in na pobudo posameznih poslancev je v DZ še 49 zakonskih predlogov, od katerih jih ima 24 neposredne javnofinančne učinke. Če bi bil kateri od zakonov sprejet, ga ne bi mogli vključiti v proračunsko načrtovanje in katera od interesnih skupin bi dobila neupravičeno prednost pred drugimi. Zato priporočamo poslancem, da ne glasujejo za katerikoli zakon z javnofinančnimi posledicami, ki jih ne bi bilo mogoče vključiti v obstoječe proračunske okvire«.

K dokončanju javnofinančne konsolidacije zdaj pozivajo tudi na ministrstvu za finance. »Javnofinančna stabilnost je temelj za gospodarsko rast in stabilno in konkurenčnejše poslovno okolje. Fiskalno pravilo ni samo sebi namen in zanj smo odgovorni vsi. Želela bi si, da se tega zavedajo vse politične stranke, še posebej v predvolilnem času. Podatki nikoli ne bodo tako dobri, da bi upravičevali nespametno trošenje,« pravi ministrica Mateja Vraničar Erman.