Ljubljana – Do konca leta bo na ravni Evropske unije predvidoma nastal seznam držav, davčnih oaz, na temelju katerega naj bi se EU učinkoviteje borila proti izmikanju plačevanju davkov. Državni proračuni namreč zaradi različnih in pomanjkljivih davčnih ureditev med državami skupaj izgubijo do 70 milijard evrov na leto.
Kaj oblikovanje evropskega seznama davčnih oaz pomeni za slovenska podjetja? Transakcije družbe Rastoder, vodilnega uvoznika banan v regiji, se redno pojavljajo na seznamih, ki jih po zakonu o preprečevanju pranja denarja objavlja urad za preprečevanje pranja denarja. »Mi poslujemo z ladjarji, ki so vsi registrirani v davčnih oazah. Drugače ne moremo pripeljati banan. Novi seznam za nas ne prinaša sprememb, ti seznami pa so bolj šov za javnost,« pravi Izet Rastoder, lastnik družbe Rastoder. Nejc Kodrič, lastnik družbe Bitstamp, borze za trgovanje z virtualno valuto bitcoin, se strinja, da države na seznamu večinoma nimajo urejenih mehanizmov za sledenje in poročanje, torej se za denarjem, ki potuje skozi te države, zlahka izgubi sled. »Ne vem pa, zakaj se na seznamu znajde Luksemburg, kjer imajo sedež EIB (Evropska investicijska banka), EIF (Evropski investicijski sklad) in druge ustanove EU,« se sprašuje Kodrič, ki dvomi, da smo zaradi javnega seznama transakcij bolj varni pred kriminalom ali terorizmom.
Bi govoreči maček lahko ostal doma?
Pravila, ki urejajo obdavčevanje podjetij v EU, niso v koraku s časom, meni evropska poslanka Romana Tomc in se sprašuje, koliko denarja bi dobil proračun, če bi se prodaja podjetja Outfit7 zgodila v Sloveniji, in ne na Cipru. »Potreben je resen premislek o davčni stopnji in obremenitvi slovenskih podjetij,« pravi Tomčeva, ki je tudi članica preiskovalne komisije za afero Panamski dokumenti.
Furs je lani opravil 43 nadzorov poslovanja z davčnimi oazami, to je 66 manj kot leta 2015 in kar 99 manj kot leta 2014. Kljub daleč najmanjšemu številu opravljenih pregledov v zadnjih treh letih so lani ugotovili za šest milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti, dvakrat več kot leta 2015.
Dodatno delo za banke
Za komentar zahteve, da bi posebej kaznovali banke, ki poslujejo s poštnimi nabiralniki v davčnih oazah, smo prosili Vojko Ravbar, drugo damo SKB banke. »Dejstvo je, da je svoje stranke treba poznati. Že z upoštevanjem sedanje zakonodaje je ogromno dela, IT-sistemi nam pri tem pomagajo, v prihodnje pa jih bo ob dodatnih zahtevah za preverjanje treba še okrepiti.« Dodatna preverjanja podaljšujejo reakcijske čase banke za izvedbo transakcij. Seznam davčnih oaz pa bo administriranje še podaljšal. »Nadzor nad svetom finančnih transakcij naj bi prinesel dodatno varnost in preprečil, da bi šel denar tja, kamor ni treba,« dodaja Ravbarjeva.
Tiskane izdaje
