Razbremenitev dela bi bila dobrodošla

Dva pogleda: Gostiša meni, da novih zaposlitev ne bi prinesla, Boscarol pa, da je pod novo vlado tako ne bo.

ned, 24.08.2014, 21:00

Prav zato, ker je Slovenija po povprečni obremenitvi dela nekje v sredini razvitih držav, in ne na samem vrhu, kot je sicer pogosto slišati, je težko verjeti, da bi bilo dodatno davčno razbremenjevanje stroškov dela lahko dolgoročno učinkovit ukrep za dvig konkurenčnosti in ponoven zagon slovenskega gospodarstva.

Tako je prepričan Mato Gostiša iz svetovalne družbe Študijski center za industrijsko demokracijo (ŠCID), ki se že dlje časa ukvarja z vprašanji, kako na »nekonvencionalne« načine nagrajevati zaposlene in spodbujati gospodarsko rast.

»Ne bom trdil, da davčna razbremenitev za gospodarstvo ne bi bila dobrodošla, veliko vprašanje pa je, ali bi res odtehtala 'ceno', ki bi jo s tem na drugi strani plačali socialna država in družba kot celota,« meni Gostiša. Opozarja tudi, da bi doslej predlagani ukrepi za davčno razbremenitev (znani tudi kot socialna kapica) večinoma vplivali predvsem na položaj zelo majhnega števila zaposlenih, vendar ne nujno na »srednji zaposlitveni razred«, ki je pri izboljševanju konkurenčnosti podjetij ključen.

»Če govorimo o 'mladem višjem in visokem strokovnem kadru, kamor naj bi sodili samski brez otrok s 167 in več odstotki povprečne plače' [po opredelitvi OECD, op. p.], po mojem mnenju v to kategorijo tako ali tako sodi le peščica t. i. mladih menedžerjev. Tako visokih plač po kolektivnih pogodbah pri nas skorajda ni. Izjeme seveda potrjujejo pravilo, a na izjemah pač ni mogoče pripravljati ukrepov ekonomske politike,« pravi.

Opozarja tudi, da v resnici ni zagotovil, da bi se prihranki podjetij od razbremenitve visoko obdavčenih plač prelili tudi v nekoliko višje neto prejemke teh kategorij zaposlenih in tako stimulirali zaposlovanje novih strokovnjakov. »Če jih glede na sedanjo inovativnost podjetij res potrebujemo, je že zdaj na pretek takih, ki iščejo službo in bi bili veseli tudi sedanje neto plače, samo da bi jih kdo zaposlil. V glavnem predvsem ti zdaj odhajajo v tujino, pa ne toliko zaradi prenizkih plač, ampak zato, ker doma sploh ne dobijo zaposlitve.«

Da bi bilo gospodarstvo treba razbremeniti, pa je prepričan podjetnik Ivo Boscarol, čeprav nekako ne vidi veliko možnosti, da se bo to res zgodilo. Na vprašanje, kaj bi bilo po njegovem treba spremeniti pri obdavčitvi dela, je odgovoril: »Hvala za vprašanje, a je skoraj škoda energije. Saj vidite, kako gre pri nas. Od 60 strani ima osnutek koalicijske pogodbe le nekaj stavkov o oživitvi gospodarstva, pa še ti so tako splošni, kot da bi jih pisali tretješolci. Med obljubami, ki jih bo nova vlada edine zagotovo uresničila, je ta, da se bo zavzemala za nova delovna mesta. In to stoodstotno. Tri nova ministrstva pomenijo neposredno ali posredno zaposlitev vsaj 200 ljudi z višjo plačo kot v gospodarstvu! To je nedvomno lep uspeh! Ukrep bo zmanjšal brezposelnost, a žal bomo v gospodarstvu morali poskrbeti za njihove plače. Tako nas bo vsak dan manj zanimala obremenitev plač v Sloveniji, saj ne bomo konkurenčni in bomo ali šli v stečaj ali pa v tujino.«

Ali tak odgovor pomeni, da učinkoviti posegi za razbremenitev stroškov dela res niso možni? »Seveda so možni, a dvomim, da jih je sposobna pripraviti ekipa univerzitetnih profesorjev, ki so vse življenje živeli od proračuna in prvega v mesecu vedno dobili plačo samo na podlagi prisotnosti v službi, in ne glede na učinkovitost ali rezultat. V gospodarstvu je realnost kruto drugačna,« je sklenil Boscarol.

Prijavi sovražni govor