Raziskave in razvoj v davčnem primežu

Ljubljana – Finančna uprava je do 25. avgusta pri zavezancih podjetjih že končala 67 nadzorov, prek katerih je preverjala uporabo olajšave za raziskave in razvoj (RR) leta 2012.

V gospodarski zbornici so razjarjeni: »Inšpektorji pri tem kot merilo uporabljajo mnenja in stališča, ki jih je ministrstvo za gospodarstvo objavilo šele v letih od 2014 do 2016.« Nekateri člani zbornice so že dobili položnice za dodatni davek, ki ga bodo morali plačati, potem pa se lahko pritožijo.

Sedanji sistem olajšav za vlaganje v raziskave je zavezancem na voljo od leta 2012, ko je začel veljati novi pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. Ta pravilnik je podpisal minister za finance, ministrstvo za gospodarski razvoj pa je leta 2014 izdalo prvo »dopolnilno« splošno mnenje, s katerim je kot pristojno na tem področju opredelilo, kaj šteje za raziskave in razvoj. Pozneje je ministrstvo izdalo še dve splošni mnenji.

»Iz gospodarstva nam sporočajo, da jim grozi odločba o dodatnem davku, ker ne morejo zagotoviti dokumentov o raziskavah in razvoju, ki jih ob uveljavitvi olajšave niso bili dolžni imeti,« pravi Igor Knez iz pravne službe pri Gospodarski zbornici Slovenije. Včeraj ni bilo v nobeni od vpletenih ustanov mogoče dobiti zagotovila, da je rešitev za zavezance blizu.

Na MGRT pripravljajo še četrto mnenje

Danes pa nam z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologije odgovarjajo (MGRT), da po treh splošnih mnenjih o merilih za raziskave in razvoj pripravljajo še četrto: »Pripravljamo četrto strokovno mnenje. V letošnjem letu nam je uspelo mednarodno priznani statistični priročnik Frascati, ki ga je izdala organizacija  OECD, prevesti v slovenski jezik. Na naših internetnih straneh je trenutno dostopen delovni prevod, ki bo še lektoriran in oblikovan za objavo.« V letih od 2014 do 2016 so torej pripravil tri splošna strokovna mnenja glede definiranja dejavnosti raziskav in razvoja.

Na MGRT si prizadevajo, nam zagotavljajo iz službe za obveščanje javnosti, da bi davčno olajšavo za raziskave in razvoj ohranili in tako spodbujali vlaganja v raziskave in razvoj: »Na MGRT si prizadevamo zagotoviti jasnost in predvidljivost pri izvajanju ukrepa uveljavljana davčnih olajšav za raziskave in razvoj. Pravilnik o uveljavljanju olajšav je v pristojnosti ministrstva za finance (MF), s katerim se nameravamo dogovoriti glede potrebe po spremembi pravilnika.« 

Merila, ki jih še ni bilo

Glede vsebinske presoje vlaganj v raziskave in razvoj je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izdalo tri splošna mnenja, ki so objavljena tudi na spletni strani finančne uprave, pojasnjujejo v tej ustanovi.

»Ministrstvo za gospodarski razvoj je prvo mnenje izdalo leta 2014. V njem se opira na priročnik Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Frascati 2002, ki pa je, kot vemo, namenjen za statistične raziskave in primerjave raziskav in razvoja po državah članicah. Ministrstvo pa ga je s svojimi mnenji, kako prepoznati raziskave in razvoj, povzdignilo na raven nekakšne vsebinske dopolnitve pravilnika. Iz gospodarstva nam sporočajo, da finančna uprava v zvezi z olajšavo pri zavezancih izvaja preglede za leto 2012. Nesprejemljivo je, da inšpektorji pri tem upoštevajo tudi mnenja ministrstva za gospodarski razvoj leta 2014 in pozneje, saj dve leti pred tem pač niso veljala. Gre za nesprejemljivo retroaktivno uporabo predpisov,« v imenu GZS pojasnjuje Igor Knez.

Sklicuje se na pritožbe iz podjetij, kjer je finančna uprava pregledovala uporabo olajšave v letu 2012 oziroma pred objavo prvega mnenja, s katerim je ministrstvo pravilnik dopolnilo s pojasnilom o merilih za raziskavo in razvoj, pri tem pa se je sklicevalo na Frascati 2002.

»Slovenska podjetja tega priročnika sploh niso poznala, navsezadnje tudi ni bil preveden v slovenščino,« dodaja sogovornik.

Klik na tabelo jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo

Splošna mnenja, prek katerih je ministrstvo za gospodarstvo v pravilnik iz leta 2012 »vrinilo« načela iz priročnika Frascati 2002, za slovenska podjetja pomenijo veliko razliko v primerjavi z zahtevami, ki so jih morala v povezavi s pravico do olajšave za raziskave in razvoj spoštovati dotlej, poudarja Knez: »To, kar zdaj zahteva gospodarsko ministrstvo, je sistem novosti v svetovnem merilu, torej patenti in izumi na svetovni ravni, prav tako objave o raziskavah in razvoju v publikacijah na svetovni ravni. Tega pravilnik iz leta 2012 ni zahteval. V slovenskem gospodarstvu je veljalo, da za olajšavo zadoščajo raziskave, inovacije in razvoj na ravni podjetij, ožjega gospodarskega prostora ali na ravni države. Da to zadošča, je izhajalo tudi iz davčnega nadzora, ki ga je finančna uprava že opravila v letih od 2012 do 2014.«

Vprašanje je, koliko podjetij bi se odločilo uveljaviti olajšavo za raziskave in razvoj, če bi vedeli, da bodo od njih naknadno zahtevali dokazovanje na svetovni ravni, dodaja sogovornik, ki verjame, da so nekateri zavezanci to olajšavo izrabili, čeprav jim ni pripadala.

Lahko se pritožijo

Inšpektorji finančne uprave so do 25. avgusta letos končali 67 postopkov nadzora, v katerih so prek kontrole in inšpekcije preverjali uporabo davčne olajšave za raziskave in razvoj: znesek ugotovljenih nepravilnosti je znašal 758.338 evrov in prek samoprijave še 21.188 evrov. »Pregledov, ki jih še izvajamo, ne moremo komentirati,« dodajajo v finančni upravi.

Po besedah Igorja Kneza so zavezanci dolžni plačati zneske po odločbah, saj v teh primerih pritožba ne zadrži izvršbe: »Če obveznosti ne bodo plačali sami, jim grozi izvršba z njihovih bančnih računov, to pa postopek zanje še podraži. Predvidevam pa, da bodo zavezanci oddali pritožbe proti odločbam.«

Splošna mnenja ministrstva za gospodarski razvoj, ki se sklicujejo tudi na priročnik Frascati, so po pojasnilih finančne uprave podana kot pomoč pri presojanju dejavnosti RR in projektov RR: »Inšpektorji pa se v postopkih odločajo na podlagi vseh zbranih dejstev in okoliščin posameznih primerov. Zavezanci morajo v postopkih predložiti zadostne dokaze, da bi lahko uveljavljali olajšavo za raziskave in razvoj. Če se ne strinjajo z odločitvijo davčnega organa, imajo možnost podati pritožbo.«

Te je mogoče tudi pričakovati, saj je po opozorilih gospodarske zbornice in zavezancev temeljno vprašanje v tem novem davčnem sporu med gospodarstvom in državo, ali sme finančna uprava pri davčnem nadzoru za obdobje pred letom 2014 upoštevati splošna mnenja, ki jih ministrstvo za gospodarstvo dotlej ni objavilo kot merila za presojo o raziskavah in razvoju.

V finančni upravi naštevajo več vzrokov, zaradi katerih so zavezancem doslej odrekli pravico do olajšave za raziskave in razvoj in tako zvišali osnovo za odmero dajatev: »V enem od primerov zavezanec v davčni obračun DDPO za leto 2012 ni vključil dejanskih stroškov razvoja lastne programske opreme, ampak ocenjeno vrednost opravljenih ur, torej predvidene bodoče stroške. V nekaterih primerih projekti niso vključevali znanstvenega in/ali tehnološkega napredka oziroma razreševanja tehnoloških nejasnosti. Kot neutemeljen primer raziskav in razvoja navajajo »programsko rešitev, ki temelji na povezovanju na trgu že obstoječih tehnologij, za določenega uporabnika.«