Tiskane izdaje
Prva država, ki je konec leta 2014 začela masovno odprodajati ameriške državne obveznice, je bila Kitajska. Njej so se lani pridružila skoraj vsa pomembnejša svetovna gospodarstva. Najpomembnejši vzrok je sprememba v monetarni politiki ZDA. Iz zadnjega poročila ameriškega ministrstva za finance je razvidno, da se je delež ameriških državnih obveznic, ki so v tujem lastništvu, v letih med 2009 in 2015 znižal z 61 na dobrih 48 odstotkov.
Ameriška centralna banka (Fed) je na začetku leta 2015 končala s programom tako imenovanega denarnega sproščanja, v okviru katerega je na odprtem trgu kupovala državne, podjetniške in hipotekarne obveznice ter s tem močno »napihnila« svojo bilanco.
Med avgustom 2007 in decembrom 2014 se je vrednost sredstev v njeni bilanci zvišala z okoli 870 milijard na 4,5 bilijona dolarjev. Hkrati je Fed konec leta 2015 prvič po osmih letih zvišal ključno obrestno mero v državi, in sicer s ciljnega območja med 0 in 0,25 odstotka na ciljno območje med 0,25 in 0,50 odstotka. Lani je Fed obrestno mero spet dvignil na 0,75 odstotka.
Dodaten vzrok za razprodajo ameriških državnih obveznic je vse višja stopnja inflacije v ZDA. Ob rekordno nizki brezposelnosti v državi in obratu negativnega trenda na trgu surove nafte ter trgu surovin so se cene osnovnih življenjskih potrebščin začele postopno zviševati. Vse višja stopnja inflacije in prepričanje, da bodo cene naraščale tudi v prihodnje, vodi k povečevanju zahtevanih donosnosti obveznic in s tem padcu njihovih cen.
Iz zadnjega poročila kitajske centralne banke je razvidno, da so se njene mednarodne rezerve januarja letos že sedmi mesec zapored znižale in so zdaj od najvišjih vrednosti doseženih junija 2014, nižje za kar 25 odstotkov.
