Regulatorji ne marajo »neurejenih« kriptovalut

Po Kitajski in Južni Koreji tudi iz Evropske unije, Združenih držav Amerike in Indije prihaja vse več znakov o krepitvi »volje« držav, da začno s predpisi urejati področje kriptovalut. Vzroki so zaščita vlagateljev (oziroma strah pred nenadzorovanim pokom balona) in tudi ohranitev avtoritete države kot izdajatelja denarja in pobiralca davčnih prihodkov.

Davčna uprava Indije je več tisoč ljudem poslala opozorila, da morajo prijaviti dohodke iz trgovanja s kriptovalutami, saj ga bodo obdavčili po enakih načelih, kot to velja za druge naložbe, kjer nastajajo kapitalski dobički.

Študija, ki je zajela obdobje zadnjih 17 mesecev, je pokazala, da je bilo s kriptovalutami v Indiji opravljenih za 3,5 milijarde dolarjev transakcij. »Kriptovročici« se je v zadnjem času v tej državi vsak mesec pridružilo dodatnih 200.000 vlagateljev, v njej pa sodelujejo tako mladi tehnološki navdušenci kot ljudje iz »klasičnih« dejavnosti – nepremičninski posredniki, trgovci z zlatom in draguljarji.

Indijska vlada je že večkrat izdala opozorila, da je trg kriptovalut nereguliran in da na njem obstaja tudi možnost nastanka denarnih piramid (tako imenovanih Ponzijevih shem), kjer z velikim dobičkom izstopijo samo tisti, ki so v »projekt« vložili dovolj zgodaj. Posebnih omejitev do zdaj ni sprejemala, kar pa se utegne spremeniti: »Ne moremo gledati stran. Katastrofa bi bila, če čakamo do zadnjega trenutka, da bi ugotovili, ali so te prakse zakonite ali ne,« je v petek za Reuters povedal B. R. Balakrishnan, vodja davčne uprave v južnoindijski državi Karnataka.

Indija tako pričakuje, da se bodo prvi pogovori o smeri prihodnjega urejanja kriptovalut začeli na srečanju držav G20, ki bo marca v Argentini. Francija in Nemčija sta v četrtek že napovedali, da bosta skupini držav z največjimi gospodarstvi na svetu predstavili skupni predlog ukrepov.

V ZDA preverjajo investicijske sklade

Uradna pobuda bo prej ali slej prispela tudi iz Združenih držav Amerike. Tamkajšnji nadzornik organiziranega trga vrednostnih papirjev (Securities and Exchange Commission) je namreč precej zadržan do finančnih produktov in instrumentov, vezanih na kriptovalute in žetone.

SEC je v četrtek potrdil, da od različnih upravljavcev, ki želijo vzpostaviti sklade z vlaganji v bitcoin in podobne valute, zahteva podrobne odgovore na vsaj 31 vprašanj, ki naj bi razjasnila, kako bodo naložbe shranjene, zavarovane pred krajami oziroma poneverbami, ter kakšni bodo mehanizmi za določanje njihovih cen. »Nujno je odgovoriti na več vprašanj, ki zadevajo varnost vlagateljev, preden bodo ponudniki lahko začeli nove sklade tržiti pri vlagateljih,« po poročanju Reutersa piše v dokumentu, ki ga je izdal SEC.

Skrb za varnost naložb se zdi upravičena, saj naj bi samo v nekaj letih, odkar poznamo virutualne oziroma kriptovalute, hekerji »kompromitiriali« (oziroma ukradli) kar 14 odstotkov izdaje bitcoina in etherja. V denarju to pomeni 1,2 milijardi dolarjev, pri čemer so upoštevane vrednosti kriptovalut v času kraje, je po poročanju Bloomberga izračunala družba Autonomous Research.

Banka Slovenije poziva k previdnosti

Regulatorji prav tako ocenjujejo, da zaradi nepreglednosti in neurejenosti trgovanja obstaja tudi veliko tveganje za manipuliranje vrednosti kriptovalut. »Ni zanemarljivo, da ima okoli 40 odstotkov izdaje bitcoina v lasti približno tisoč posameznikov, v ožjem krogu imetnikov pa se povečajo tudi možnosti za dogovorno ravnanje,« je povedal Simon Anko, direktor plačilnih sistemov v Banki Slovenije.

Naša centralna banka je v minulem tednu izdala priporočila, ki vlagatelje v kriptovalute (v BS jih raje imenujejo kriptoimetja) opozarjajo, naj natančno preverijo, v kaj se podajajo. Predvsem naj si odgovorijo na vprašanja, kot so: Kdo je oseba, pri kateri bi kupil virtualno valuto, kako deluje, kakšne provizije zaračunava? Kakšen je način izdaje posamezne valute? V kateri državi ima domicil oseba, s katero sklepam posel, kakšna zakonodaja tam velja? Kakšna so zagotovila, da bo pridobljeno virtualno valuto mogoče zamenjati nazaj v običajno, fiat valuto (na primer evro)? Kako in kje bom hranil enote virtualne valute, kakšna pravna sredstva so na voljo, če bom žrtev goljufije ali prevare?

»Za vlagatelja, ki ne dobi zadovoljivih odgovorov na ta in podobna vprašanja oziroma mu jih ne posredujejo razumljivo, je bolje, da se za nakup virtualnih valut ne odloči,« je povedala Anja Rijavec Uršej, namestnica direktorja plačilnih sistemov na Banki Slovenije. Medtem ko Evropska centralna banka – in z njo Banka Slovenije – izrecno trdita, da kriptovalute niso denar ter da v posredovanju plačil lahko nastopajo izključno kot barter, sredstvo blagovne menjave, pa imajo nekatere centralne banke drugačne izkušnje.

Konec plačevanja z bitcoini na Baliju

Centralna banka Indonezije je do zdaj tolerirala, da so bitcoin uporabljali tudi kot plačilno sredstvo, predvsem v turističnih središčih. Ta praksa se je močno razširila na otoku Bali, kjer pa je podrobnejša preiskava pokazala, da tisti, ki sprejemajo plačila v bitcoinih, pogosto zaračunavajo tudi neproporcionalno visoke provizije. Decembra je centralna banka plačevanje z bitcoini prepovedala.

Indonezijski primet je pokazal še na eno praktično pomanjkljivost bitcoina kot (uporabnega) denarja – zaradi zapletenega mehanizma preverjanja zapisov v podatkovnih blokih (ti so »raztreseni« po računalnikih po vsem svetu) je potrditev posamezne transakcije povprečno trajala kar 1,5 ure.

Tudi Banka Slovenije meni, da je energetska potratnost glavna ovira, da se bitcoin ne more uveljaviti kot pravi denar. »Približno 0,12 odstotka električne energije, ki je na voljo v svetu, se porabi za rudarjenje kriptovalut. Preskrbe z elektriko to seveda ne ogroža, je pa zelo drago v primerjavi z obstoječimi načini izdajanja denarja,« je povedal Simon Anko.