Rente iz dodatne pokojnine se morajo izplačevati dosmrtno

Mesečni dvigi ne morejo nadomestiti enkratnih, so le opcije, ki jih našteva zakon.

Objavljeno
07. december 2012 22.30
acr*Domen Prasnikar
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Naš bralec nas je opozoril, da mu je njegova zavarovalnica na podlagi predhodnega mnenja, ki so ga izdali v AZN, po dveh letih poslala sporočilo, da lahko izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) ponujajo mesečna izplačila sredstev le v obliki dosmrtne pokojninske rente.

Delni odkupi (torej možnost, da privarčevani znesek upravičenec izkoristi v manjšem številu obrokov višje vrednosti) torej v okviru teh zavarovanj niso možni.

Pri zavarovalnici, s katero je naš bralec sklenil pogodbo o PDPZ, so nam pojasnili, da so glede na sedanje zakonske predpise v teh primerih zavarovalnice za svoje stranke iskale najbolj optimalne rešitve, ki so upoštevale črpanje sredstev in obračun dohodnine. Zato so namesto enkratnih izrednih dvigov sredstev, ki so visoko obdavčena, ponujali mesečna izplačila. Ta so strankam izplačevali v časovnem obdobju, ki so ga predhodno dogovorili s svojo stranko (v primeru našega bralca je bilo to pet let). Po poznejšem stališču AZN, da je to v nasprotju z zakonom, pa so svojo ponudbo umaknili in strankam dali možnost izplačila v enkratnem znesku z obdavčitvijo akontacije dohodnine v višini 25 odstotkov ali v obliki pokojninske rente.

Kot je povedal Domen Prašnikar iz Prve osebne zavarovalnice, je namen dodatnega pokojninskega zavarovanja, da si v času, ko smo delovno aktivni, privarčujemo znesek, ki nam bo po upokojitvi omogočal dodaten mesečni prihodek. Višina rente, ki jo bomo prejemali, je tako v prvi vrsti odvisna od višine privarčevanih sredstev, nanjo pa dodatno vplivajo še starost in spol zavarovanca ter vrsta rentnega produkta. Rente iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja se morajo izplačevati dosmrtno. A znotraj tega je zavarovancem na voljo več rentnih produktov z različno dinamiko izplačila. Pri Prvi osebni zavarovalnici lahko zavarovanci, denimo, izbirajo med klasično dosmrtno rento brez garancije, klasično dosmrtno rento z garancijo in mešano dosmrtno rento z nezgodnim zavarovanjem.

Zakon določa, da so pogoji za pridobitev pravice do črpanja v obliki rent določeni z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) in so: starost 58 let, najmanj deset let vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in upokojitev po pogojih, ki jih določa zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.

Dosmrtna renta se izplačuje do konca življenja posameznika ne glede na pričakovano življenjsko dobo, je pojasnil Prašnikar. V primeru smrti zavarovanca se izplačevanje klasične rente preneha in se ne deduje, možno pa je renti dodati garancijo oziroma zajamčeno obdobje izplačevanja. To pomeni, da se renta znotraj tega obdobja v primeru smrti zavarovanca deduje. Mešano rento priporočajo predvsem posameznikom z nižjimi zneski na računu, saj bi bil mesečni obrok v primeru klasične dosmrtne rente tu prenizek. Zavarovancem tako omogoča izplačilo glavnine sredstev v začetnem obdobju črpanja, obenem pa je posameznik tu dosmrtno tudi nezgodno zavarovan. Gre za posebno ugodnost, ki je druge zavarovalnice ne ponujajo, poudarja Prašnikar.