Reševanje z »interventno« konverzijo

Ljubljana – Ideja, da bi položaj posojilojemalcev, ki so pred leti kredite najeli v švicarskih frankih, reševali s konverzijo teh v evrska posojila, je naletela na mešane odzive. Po eni strani naj bi država s tem reševala opeharjene kreditojemalce, po drugi pa reševanje posameznikov dejansko prevalila na nekoga drugega. Razprava bi se lahko že jeseni selila v državni zbor.

Predlog interventnega zakona o konverziji posojil v švicarskih frankih v evrska posojila, ki so ga spisali trije ustavni pravniki dr. Ciril Ribičič, dr. Boštjan M. Zupančič in dr. Franc Grad, poskuša po Ribičičevih pojasnilih izenačiti položaj tistih s posojili v švicarskih frankih s tistimi, ki so kredite najeli v evrih. Pri preračunu bi obračunali tudi obresti, in sicer tiste, ki so veljale za evrska posojila. S tem bi, so prepričani, preprečili krivico tistim, ki so morali zaradi posojila v frankih dvakrat ali večkrat preplačati, kar so prejeli v evrih. Posojilojemalci namreč niso potrebovali frankov, potrebovali so evre, posojila v frankih pa so najemali tudi zato, ker so jim bila ta zaradi nižjih obresti dostopna, medtem ko jim posojila v evrih ne bi bila.

Pripravo izračuna bi naložili banki

Predlog zakona se nanaša na vsa posojila v frankih, sklenjena v obdobju od leta 2000 do 2010, kar bi pomenilo, da velja konverzija za vse kredite, tako neodplačane kot odplačane. Zadnje bi lahko, kot pravi Ribičič, ki priznava, da je ta ureditev širša od ureditve na Hrvaškem, ki je večji del posojil v frankih že konvertirala, z amandmajem v državnem zboru tudi spremenili. A kot je dejal, se jim je z vidika enakosti zdela korektna takšna ureditev.

Konverzija bi veljala tudi za posojila, ki so jih banke s prodajo slabih terjatev prenesle na druge pravne osebe. Že pred leti je na primer paket terjatev do fizičnih oseb (iz Slovenije, Hrvaške in drugje) prodala Hypo banka, lani pa švicarski družbi DDM Holding tudi NLB. Kot je pojasnil Ribičič, novih lastnikov teh terjatev z zakonom ni mogoče zavezati, so pa naložili bankam, da uredijo tudi ta posojila.

In kako bi postopek potekal? V skladu s predlogom zakona bi bila banka zavezana, da pripravi izračun, kot bi ga določil zakon, prizadeti posojilojemalec pa bi se nato odločil, ali ta izračun sprejme ali ne. Posojila v švicarskih frankih je menda najelo okoli 16.000 komitentov.

Ministrstvo za finance predloga (še) nima

»Predloga zakona na ministrstvu za finance (še) nismo prejeli, zato se do njega nismo opredeljevali,« pravijo na finančnem ministrstvu in ponavljajo, da spada problematika potrošniških posojil pod resor gospodarskega ministrstva. So pa sami resorno ministrstvo za področje bančništva, a v prvi vrsti za oblikovanje sistemskih rešitev, ki omogočajo varno in učinkovito delovanje banke, medtem ko se s posameznimi posli bank ne ukvarjajo. So se pa tudi na finančnem ministrstvu s problematiko posojil v frankih že ukvarjali in izrazili pričakovanje, da bodo banke rešitve iskale z vsakim posojilojemalcem, ki se je znašel v težavah, posebej.

Nad tovrstnimi posegi države so, kot je razbrati iz njihovih pojasnil, vse prej kot navdušeni. Kot pravijo, je po njihovem mnenju obstoječa zakonodaja z njihovega področja ustrezna in dodatnih ukrepov ne načrtujejo. Ideje o sprejetju zakonodaje, s katero bi država posegla v posojilne pogodbe (na primer z določitvijo menjalnega tečaja), so se pojavljale že v preteklosti, a država bi s tem, kot so dejali, kršila ustavnopravno načelo enakosti. Dolžnikova obveznost bi se res zmanjšala, a to breme bi moral nekdo prevzeti, to pa ne morejo biti zgolj banke, na kar da so opozorile tudi institucije Evropske unije, in tudi ne država oziroma davkoplačevalci.

V breme davkoplačevalcev le, če zakon ne bo sprejet

A pisci predloga interventnega zakona dejansko opozarjajo, da bo breme reševanja položaja posojilojemalcev s krediti v frankih na pleča davkoplačevalcev padlo šele, če njihov predlog ne bo sprejet. Sami namreč ne dvomijo, da bodo komitenti s posojili v švicarskih frankih vsaj do neke mere uspešni na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki pa bi po njihovem mnenju reševanje nedvomno naložilo državi in s tem davkoplačevalcem.