Tiskane izdaje
Ljubljana − Ključna rezultata ocenjenega obdobja 2007-2013 sta: ustvarjenih je bilo milijon novih delovnih mest, kar ustreza tretjini vseh neto delovnih mest, ki so v tem obdobju nastala po vsej EU, in za vsak evro vloženih sredstev kohezijske politike se je BDP povečal za 2,74 evrov, kar pomeni, da pričakovan donos teh sredstev do leta 2023 znaša bilijon evrov dodatno ustvarjenega BDP, so na spletni strani vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) povzeli rezultate neodvisne ocene naložb EU v obdobju 2007-2013, ki jih spremljajo poročila o posameznih državah članicah.
Ugotovitve so podobne, kakor jih poznamo že iz ocen vpliva, ki so ga imela evropska sredstva na domače gospodarstvo, zaposlitve, razvoj občin, socialne projekte, kulturo itd. Iz omenjene objave EK izhaja, da je kohezijska politika seveda koristila gospodarstvom vseh držav članic EU in jim zagotavljala podporo v težkih kriznih gospodarskih razmerah.In je zagotovo eden od stebrov strategije EU za rast in delovna mesta, v njenem okviru je, denimo, naložbe prejelo skoraj 400 000 MSP in zagonskih podjetij.
Kje so mogoče izboljšave
V omenjeni oceni kohezijske politike za staro finančno perspektivo2007-2013 so tudi opredeljena področja, kjer bi jo lahko izboljašli. Gre, denimo, za še večjo usmerjenost v rezultate in uspešnost, v še večjo uporabo finančnih instrumentov, v trajnostni rzavoj mest.
Usmerjenost v rezultate in uspešnost
V oceni je navedeno, da bi se lahko okrepili cilji in osredotočenost na rezultate. To se je sicer že obravnavalo v reformi za obdobje 2014-2020 z uvedbo posebnih ciljev vsakega programa, na primer število ustvarjenih delovnih mest ali zmanjšanje emisij CO2, in z osredotočenostjo na nekaj področij z velikim potencialom za rast. V obdobju po letu 2020 bo še večja osredotočenost na uspešnost prek poenostavitve in boljših sinergij z drugimi skladi EU osrednjega pomena.
Uporaba finančnih instrumentov
V obdobju 2007-2013 je narasla uporaba sredstev v okviru finančnih instrumentov, in sicer z milijarde evrov v obdobju 2000-2006 na 11,5 milijarde evrov. Ti instrumenti so imeli ključno vlogo pri zagotavljanju financiranja MSP med kreditnim krčem v obdobju finančne krize.
V oceni je bilo ugotovljeno, da pravne določbe niso dovolj natančne, kar je skupaj s pomanjkanjem izkušenj številnih izvajalskih organov privedlo do zamud pri izvajanju. V sedanjem in prihodnjih programskih obdobjih bosta izziv za programe kohezijske politike predstavljala razširitev področja uporabe njenih finančnih instrumentov, da bodo pokrivali več kot zgolj podporo podjetjem, in poenostavitev pravil, ki te instrumente urejajo.
Trajnostni razvoj mest
Več kakor desetina sredstev Evrospkega sklada za regionalni rzavoj (ESRR) (11 odstotkov) sredstev za obdobje 2007-2013, tj. skoraj 29 milijard EUR, je bilo porabljenih za projekte razvoja mest in socialne infrastrukture. Iz ocene izhaja, da bi bilo učinek naložb EU na tem področju mogoče povečati z oblikovanjem celostnih strategij za prenovo mest in socialne projekte z večjo udeležbo lokalnih deležnikov in upravičencev skladov.
Komisija si pri izvajanju programov v obdobju 2014-2020 - tudi zaradi novih izzivov, s katerimi se soočajo mesta, recimo potrebe po vključevanju migrantov - vse bolj prizadeva, da bi deležnike v mestih, tj. lokalne organe, nevladne organizacije in poslovne partnerje, vključila v oblikovanje mestne politike EU, bodisi prek partnerstev v okviru urbane agende za EU bodisi prek neposrednega dialoga z župani.
