Tiskane izdaje
Robotika bo kmalu zelo pomembno vplivala na gospodarstvo in družbo. Roboti prihranijo stroške, izboljšujejo kakovost proizvodov in delovne pogoje ter zmanjšujejo porabo virov in količino odpadkov.
Do leta 2020 naj bi proizvajalci robotov svetovni prihodek od prodaje s sedanjih 22 milijard evrov na leto povečali na 50 do 62 milijard evrov, ocenjujejo v Mednarodni zvezi za robotiko (International Federation of Robotics). Na področju industrijske robotike, ki ima osemodstotno letno rast, Evropa zavzema okoli 32-odstotni delež svetovnega trga. Industrijska robotika zavzema približno eno tretjino svetovnega trga, najpomembnejša industrija, v kateri se uporabljajo, je avtomobilska, sledi ji elektronika.
Poznavalci so prepričani, da je prav uvajanje robotov v proizvodnjo lahko eden od načinov, kako Evropa ohrani industrijsko proizvodnjo in razvije novo. Roboti namreč človeka nadomestijo pri težkih, monotonih in nevarnih opravilih, za katera je bilo v preteklosti značilno, da smo jih (skupaj z delovnimi mesti) »izvažali« v manj razvite dele sveta.
Mednarodna zveza za robotiko pričakuje, da se utegne zaradi robotizacije do leta 2020 odpreti milijon ali dva novih delovnih mest, največ na področju elektronike, fotovoltaike, električnih vozil, proizvodnje, prodaje in prehranske industrije.
Nastajajoča delovna mesta bodo po eni strani povezana z razvojem in izdelavo robotov, po drugi pa s prilagajanjem delovnih procesov robotizaciji in upravljanjem robotov. Šlo bo torej predvsem za delovna mesta z zahtevano višjo kvalifikacijo in znanjem, manj jasno pa je, kaj se bo zgodilo z razpoložljivostjo dela za manj usposobljene.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Roboti zato pomenijo posebno grožnjo nadaljevanju industrializacije v državah v razvoju, ugotavljajo v agenciji Združenih narodov Unctad. Povečana uporaba robotov v razvitih državah zmanjšuje »tradicionalno« konkurenčno prednost manj razvitih okolij, ki je (bila) v ceneni delovni sili.
Investicije v robote namreč zmanjšujejo strošek človeškega dela v skupnih stroških proizvodnje – tako razvite (post)industrijske države ohranjajo konkurenčnost tudi v proizvodnji, državam v razvoju pa se zmanjšujejo možnosti, da bi zaposlile slabo izobraženo delovno silo. Unctad v nedavni študiji ocenjuje, da bi robotizacija lahko ogrožala kar dve tretjini vseh služb v državah v razvoju.
Vendar v industrijah, v katerih so se roboti že uveljavili, robotizacija napreduje tudi v državah v razvoju. Tudi njim Unctad svetuje, da v trendu robotizacije sodelujejo in poskrbijo predvsem za zvišanje ravni izobraževanja in poklicnega usposabljanja.
Kljub velikemu navdušenju nad tehnologijo še obstajajo panoge, v katerih roboti (še) niso tehnično zanesljivi in ekonomsko upravičeni, vsaj ne v ključnih delovnih procesih. Takšna je, na primer, tekstilna industrija, ki je še vedno ena od možnosti, s katero se slabo razvite države lahko podajo na pot industrializacije.
