Runjak še optimističen glede prodaje Telekoma in NKBM

Varšava – Še vedno sem pozitiven tako glede prodaje Telekoma Slovenije kot glede NKBM, je na okrogli mizi o privatizaciji v okviru konference Warsaw Capital Market Summit dejal član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Matej Runjak.

Povedal je, da če je proces prodaje predolg, kot v primeru Telekoma Slovenije, potem to postane politično vprašanje. »Makroekonomsko okolje, v katerem smo postopek začeli, je povsem drugačno od današnjega,« je ugotavljal Runjak. SDH pa se je tudi letos omenjal kot možen model za upravljanje in prodajo državnih družb.

Sicer pa se je pokazalo, da je Slovenija med sodelujočimi predstavniki držav na konferenci edina država, ki je šele na začetku privatizacije. Na Poljskem se na primer privatizacijska pot počasi končuje. Sekretar na poljskem ministrstvu za zakladništvo Wojciech Kowalczyk je povedal, da so imeli v začetku okoli 8500 državnih družb, zdaj jih imajo še okoli 500, med njimi pa jih je približno polovica v likvidaciji. Po besedah Kowalczyka bo naprodaj še kakšnih sto malih in srednjih podjetij.

Poljska država je veliko svojih družb uvrstila na borzo, tudi takšna, ki jih ni privatizirala. Direktor Varšavske borze Pawel Tamborski se nadeja, da bo država na borzo uvrstila tudi tista podjetja, ki še ne kotirajo, denimo Poštno banko in Poljsko pošto. Svetovalec pri East Capitalu Tim Umberger meni, da je Poljska dober primer privatizacije prek borze. Grzegorz Konieczny iz Templeton Emerging Market Group pa je ugotavljal, da tuji vlagatelji v teh podjetjih opažajo pomanjkanje profesionalnega korporativnega upravljanja, saj so državni nadzorniki in direktorji pogosto le administratorji.

Francois Champarnaud iz francoskega vladnega upravljavskega holdinga meni, da mora imeti družba za uspešno privatizacijo strateško usmeritev in ustrezno vrednost, vlagatelji pa pričakujejo tudi stabilen regulatorni okvir. Poleg tega je nujno, da prodajo podpirajo tudi vodstvo in zaposleni. Slednjim se v Franciji lahko proda desetina delnic. »Država, ki hoče v podjetju ostati lastnik, pa se mora obnašati kot delničar, in ne kot regulator,« je poudaril Champarnaud.

O dilemi, kako naj država deluje, da ne bo v konfliktu interesov, ker ima poleg delničarskega tudi regulatorno vlogo, poleg tega pa za polnjenje proračuna tudi velike apetite po dividendah, je Vedrana Jelušić iz EBRD dejala, da mora tudi država slediti tržnim odločitvam.

Na konferenci je prvič javno nastopil tudi novopečeni poljski minister za zakladništvo Andrzej Czerwinski, ki je dejal, da so zelo zainteresirani za ustvarjanje stabilnih pogojev za vlagatelje, ki priložnosti iščejo na Poljskem, zato lahko Varšavska borza, ki je prav tako v delni lasti države, računa na njihovo podporo.

Pokojninski skladi poganjajo poljsko borzo

Eden ključnih motorjev rasti poljskega kapitalskega trga so bili v preteklosti pokojninski skladi, ki pa od lani poslujejo po novih pravilih, saj ne smejo več vlagati v državne obveznice. Tamborski priznava, da je bilo lansko leto zaradi te negotovosti bolj »tiho« glede IPO (javne ponudbe delnic), vendar je Varšava »spet v igri«. Letos so namreč že imeli devet IPO. Direktor Dom Maklerski PKO Filip Paszke je potrdil, da so pokojninski skladi še vedno aktivni igralci, da bi lahko bili še bolj. Poljski pokojninski skladi obračajo 39 milijard evrov in vse več vlagajo tudi na tuje trge.