S sicer varnejšim petakom lahko ostanemo brez kave

Čeprav je novi petevrski bankovec v obtoku že od 1. maja, z njim ponekod ne moremo plačevati.

Objavljeno
09. oktober 2013 22.05
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Ljubljana – V zadnjem času se dogaja, da prodajalka v pekarni in tudi natakarji, ko morajo vrniti denar, namesto bankovca za pet evrov vrnejo kovance. Najmanjši bankovec v blagajno dobijo čedalje redkeje, na Banki Slovenije pa zatrjujejo, da jih je v obtoku osem milijonov. Čedalje več jih je iz nove serije, ki jih nekateri avtomati še ne sprejemajo.

Eden od njih je na železniški postaji v Ljubljani, smo izvedeli od jezne bralke, ko je pred nekaj dnevi zaradi njega zamudila vlak. Ker so bile pred vsemi blagajnami za nakup vozovnice vrste študentov, je stopila v krajšo vrsto pred kartomatom – z novim petevrskim bankovcem v roki. A ko je prišla na vrsto za nakup vozovnice, je opazila obvestilo, da novih petakov, ki jih je Evropska centralna banka v obtok prvič poslala maja letos, še ne sprejema. Torej se je postavila v vrsto pred blagajno, a preden je prišla na vrsto, ji je vlak odpeljal.

»Če bodo lastniki avtomatov hoteli, da ti sprejemajo bankovce nove serije, jih bodo morali posodobiti, in to za tiste apoene, ki jih prodajni avtomati sprejemajo,« so pojasnili na Banki Slovenije. Spomnimo, Evropska centralna banka je po več kot desetih letih izdala novo, drugo serijo bankovcev, ki imajo izboljšane zaščitne elemente in bodo postopno zamenjali stare petake. Začela je z najmanj vrednimi bankovci, predvidoma prihodnje leto bodo na vrsti desetaki in tako naprej. Statistike sicer kažejo, da nepridipravi ne kažejo veliko zanimanja za ponarejanje najmanj vrednih bankovcev. V prvi polovici leta 2013 je bilo iz obtoka umaknjenih skupaj 317.000 ponarejenih evrobankovcev, najmanjši delež, 0,3 odstotka, pomenijo prav tisti za pet evrov (največ je ponarejenih petdesetakov, več kot 44 odstotkov).

Tudi 50 evrov za prilagoditev avtomata

Posodobitev avtomatov, s katerimi se srečujemo že na vsakem koraku – spomnimo, na primer, na avtomate za plačilo parkirnine, za kavo in prigrizke, mlekomate, avtomati so nameščeni tudi v samopostrežnih pralnicah in podobno – za lastnike ponavadi ni brezplačna. V Banki Slovenije pojasnjujejo: »Stroški prilagoditve avtomatov so zelo različni. Pri nekaterih napravah stroškov sploh ni, saj je izpopolniti vključena v pogodbo – treba je le nadgraditi program, kar je pri nekaterih napravah mogoče storiti kar po spletu –, pri nekaterih so minimalni (od 20 do 50 evrov za napravo), nekaterih naprav pa ni mogoče nadgraditi in jih je treba zamenjati z novimi.«

V občini Kranj, kjer smo preverjali, ali avtomati za plačilo parkirnine na njihovem območju sprejemajo nove bankovce za pet evrov, so to potrdili, prav tako tudi v Ljubljani. Tudi urbanomati sprejemajo te bankovce od dneva, ko so bili uvedeni, so povedali v Ljubljanskem potniškem prometu in dodali, da s posodobitvijo niso imeli posebnih stroškov, saj so jo izvedli pri rednem vzdrževanju. V podjetju Radok, ki upravlja parkirišča na območju mariborskega univerzitetnega kliničnega centra (parkirno ploščadjo, garažno hišo), so pojasnili, da njihovi parkirni avtomati sprejemajo bankovce za pet evrov. So pa morali za to vse avtomate preprogramirati. Drugače je na avtomatih za plačilo parkirnine na občinskih parkiriščih v Mariboru (bela cona); na teh namreč sploh ni možno plačevati z bankovci, ampak izključno s kovanci. Bankovcev prav tako ponavadi sploh ne sprejemajo več mlekomati, menda zaradi številnih zlorab in vlomov v preteklosti.

»Menjava tehnologije je velik strošek«

Na Slovenskih železnicah so na naše vprašanje, zakaj kartomata, ki na železniški postaji v Ljubljani – menda je ta edini, ki ga imajo – še niso posodobili, odgovorili, da so proizvajalca že pozvali k temu. Kdaj bo težava odpravljena, še ne morejo sporočiti, je pojasnil njihov predstavnik za stike z mediji Marko Tancar.

Tudi avtomati za kavo in prigrizke, ki jih je v Sloveniji verjetno največ, velikokrat še niso prilagojeni, zato z novim petakom nakupa ne moremo opraviti. »Na lokacijah javnega značaja smo za sprejemanje novih bankovcev za pet evrov nadgradili vse prodajne avtomate, na drugih lokacijah prednostno izpopolnjujemo prodajna mesta, ki imajo večji promet z bankovci. Strošek nadgradnje oziroma zamenjave opreme zaradi izdaje nove serije bankovcev se meri v stroških dela serviserjev, česar nismo ovrednotili,« je pojasnil Slavko Skrobić iz Avtomatic servisa. Podjetje upravlja več kot 8000 prodajnih avtomatov po vsej državi.

V družbi Delikomat, ki se prav tako ukvarja s preskrbo podjetij in institucij s toplimi napitki iz avtomatov, so povedali, da vsi njihovi avtomati (po Sloveniji jih imajo približno 2000) ne sprejemajo bankovcev; od tistih, ki jih, pa jih nove petake sprejema približno 40 odstotkov. Enote za sprejem bankovcev namreč menjavajo postopno, saj je strošek velik. Tudi v podjetju Nomea, v katerem se ukvarjajo s podobnim poslom, pravijo, da vsi njihovi avtomati še ne sprejemajo novih bankovcev, saj nadgradnja pomeni velik strošek in jo zato izvajajo postopno.

Slovenija je prilivna država za petake

Ker je življenjska doba bankovca za pet (in tudi za deset) evrov – to je čas, ki preteče od izročitve novega bankovca v obtok do njegovega uničenja zaradi neprimernosti – le dobro leto dni, verjetno čez leto dni starih petakov ne bo več v obtoku. Koliko jih je v Sloveniji v obtoku, ni mogoče vedeti, saj denar prosto prehaja znotraj Evrosistema, pojasnjujejo na Banki Slovenije. Po zadnjih, septembrskih podatkih je v obtoku več kot 1,6 milijarde petakov, od tega v Sloveniji, po oceni Banke Slovenije, približno osem milijonov. Do začetka tega tedna je naša centralna banka v obtok dala 1,666 milijona kosov novih bankovcev za pet evrov, od leta 2008 dalje pa jih iz obtoka vzame več, kot jih nadomesti z novimi. »Slovenija je prilivna država za petevrske bankovce. To pomeni, da jih je v obtoku več, kot jih da v obtok Banka Slovenije.«