Se bo padanje pribitkov obveznic nadaljevalo?

Julija smo spremljali močno zmanjšanje pribitkov zahtevanih donosnosti podjetniških obveznic v primerjavi z državnimi. K temu so precej pripomogli večinoma zadovoljivi makroekonomski podatki tako v Evropi kot ZDA ter nadaljnja ekspanzivna drža centralnih bank. Prav tako so objave poslovnih rezultatov podjetij za drugo koledarsko četrtletje v povprečju pozitivno presenetile.

Predvsem v zadnjih dneh pa se že nakazuje umiritev trenda zmanjševanja pribitkov zahtevanih donosnosti ter zviševanja premij za zavarovanje kreditnega tveganja. To je najbolj izrazito pri obveznicah podjetij iz energetske panoge, ki je spet pod pritiskom zaradi močnega zniževanja cene surove nafte, zahodnotekstška WTI je od začetka meseca upadla za že skoraj 15 odstotkov.

Čeprav je ameriška centralna banka pustila ključno obrestno mero nespremenjeno, se verjetnost njenega dviga letos zaradi solidnih makroekonomskih podatkov zvišuje in za dvig decembra v očeh tržnih udeležencev že skoraj 45-odstotna, kar je opazno več od 30-odstotne možnosti za dvig novembra. Kljub uradni neodvisnosti centralne banke od makroekonomskih dejavnikov se tako zdi, da finančni trgi precej vpliva na odločitev o dvigu kljub vsemu pripisujejo tudi ameriškim predsedniškim volitvam, ki bodo med obema omenjenima zasedanjema.

Finančne trge je nekoliko razočarala Japonska centralna banka, ki sicer ni izpolnila precej visokih pričakovanj tržnih udeležencev o sprejetju novih nestandardnih stimulativnih monetarnih ukrepov. Kratkoročno bodo za obvezniške trge najverjetneje pomembni tudi v petek zvečer objavljeni obremenilni testi evropskih bank.