Deregulacije cen naftnih derivatov ne bo

Ocene kažejo, da bi deregulacija za od 39,5 do 59 milijonov evrov letno zmanjšala prihodke v proračun.

Objavljeno
03. februar 2016 16.55
Ba. Pa., N. G., STA
Ba. Pa., N. G., STA

Ljubljana - Cene goriv na slovenskih črpalkah se (vsaj zaenkrat) ne bodo sprostile in ostajajo regulirane. 

Cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja se z 9. februarjem ne bodo liberalizirale, kot je predlagalo gospodarsko ministrstvo. Vlada je namreč na današnji seji vlade še za dva meseca podaljšala uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki ostaja nespremenjena. Do delne liberalizacije bi torej lahko prišlo šele čez dva meseca.

Predlog popolne liberalizacije cen naftnih derivatov ni sprejemljiv za finančno ministrstvo. To v oceni vpliva morebitne deregulacije cen naftnih derivatov na javnofinančne prihodke ugotavlja, da bi, na podlagi analize Urada za makroekonomske analize in razvoj ter na podlagi lastnih izračunov, deregulacija vplivala na spremembo prodajnih cen naftnih derivatov ter količine prodanih naftnih derivatov, kar bi posledično zmanjšalo javnofinančne prihodke.

Zato je treba po mnenju ministrstva oblikovati in preučiti druge rešitve deregulacije cen, ki ne bi vplivale na stabilnost javnofinančnih prihodkov.

Opravljena analiza kaže, da bo odstotno zvišanje cen naftnih derivatov znižalo količine prodanih naftnih derivatov za 0,3 odstotka pri bencinu in od 1,3 do 1,5 odstotka pri dizelskem gorivu.

Marže višje do 50 oziroma 80 odstotkov

Vzrok za zmanjšanje javnofinančnih prihodkov bo povečanje marž distributerjev, kar bo vplivalo na cene in količine prodanih naftnih derivatov, so ugotovili na ministrstvu. Deregulacija cen naftnih derivatov bo onemogočala vladi izvajanje davčne politike, ki stabilizira količino prodanih naftnih derivatov v Sloveniji in blaži šoke gibanja cen nafte.

Na ministrstvu so ocenili, da se bodo povprečne marže za bencin dvignile za 15 odstotkov do 50 odstotkov, povprečne marže za dizelsko gorivo pa za 45 odstotkov do 80 odstotkov.

Višje cene bencina

Drobnoprodajne cene bi se ob navedenem dvigu marže, ob upoštevanju strukture cene bencina in dizelskega goriva, ki velja na dan 18. 12. 2015, pri bencinu zvišale za 1,3 odstotka do 4,3 odstotka ter pri dizelskem gorivu za 4,1 odstotka do 7,2 odstotka.

Posledično bi se javnofinančni prihodki znižali od 39,5 do 59 milijonov evrov letno. Znižanje bi bilo v veliki meri na račun znižanja prodanih količin pri dizelskem gorivu, saj je ocena, da pri bencinu višji DDV zaradi zvišanja marže skoraj v celoti nadomesti znižanje ostalih javnofinančnih prihodkov zaradi nižjih količin.

Ocenjena sprememba marže bi distributerjem povišala prihodke iz naslova marž od 41 do 83 milijonov evrov.

OMV in Petrol: Marže so le manjši del cene

Marža trgovcev z naftnimi derivati v strukturi maloprodajne cene predstavlja zelo majhen delež, ob vladnih pričakovanjih, da bi ob deregulaciji cen trgovci zvišali marže, pravijo v Petrolu in OMV Slovenija, ki sta največja trgovca z naftnimi derivati v Sloveniji.

V Petrolu so predlog za delno deregulacijo pozdravili, saj da bi pomenil prvi korak v prosto oblikovanje cen. Kot so povedali, so na to pripravljeni, saj imajo izkušnje z ostalih trgov, kjer cene niso regulirane.

Pri tem so navedli, da so cene naftnih derivatov v Sloveniji močno obremenjene z vrsto davkov in trošarino, ki pomembno vplivajo na končno maloprodajno ceno vseh tekočih goriv in energentov.

Za OMV Slovenija bi bila sprostitev cen normalizacija oziroma vzpostavitev tržnih razmer na trgu goriv. »Pri ostalih energentih, denimo električni energiji in zemeljskemu plinu, se je država odrekla uravnavanju cen, z odprtjem trga pa so se vzpostavile normalne tržne razmere, zato podobno pričakujemo tudi pri naftnih derivatih,« so povedali.

Popolna sprostitev cen naftnih derivatov bi bila »pozitivna sprememba tako za ponudnike goriv kot za naše goste«, med drugim bi namreč prinesla možnost ponudbe goriv različnih kakovosti.

Možnost prostega oblikovanja marž po njihovem mnenju ne bi imela pomembnega vpliva na dvig maloprodajnih cen, saj marža trgovcev z naftnimi derivati v strukturi maloprodajne cene predstavlja »zanemarljiv delež«.

»Sicer pa lahko tudi na podlagi izkušenj iz okoliških državah, kjer so cene že sproščene in so v večini nižje kot pri nas, sklepamo, da sprostitev cen ne prinaša drastičnih sprememb cen goriv,« pravijo v OMV. Predvidevajo, da bi s sprostitvijo cen prišlo do strukturnih sprememb na trgu, in sicer zaradi prihoda novih ponudnikov.