Tiskane izdaje
Ljubljana − V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki jih vodi Dušan Semolič, predlagajo vladi, naj božičnico oziroma 13. plačo razbremeni socialnih prispevkov. Zdaj je namreč čas za predloge o dohodnini, saj ministrstvo za finance pripravlja novo malo davčno reformo, s katero namerava znižati dajatve na plače. V sindikatih podpirajo načrte ministrstva za finance, ki išče možnosti za prestrukturiranje dajatev, tako da bo mogoče razbremeniti plače in hkrati obdržati sedanjo raven proračunskih prihodkov. Kot možno nadomestilo za izgubo pri dohodnini med davčnimi viri za zdaj omenjajo tri odstotne točke višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb.
»Na ZSSS že dolgo zahtevamo spremembe na davčnem področju in razbremenitev dela ter dvig neto plač. Dejstvo je, da bo to vplivalo na kupno moč in potrošnjo gospodinjstev,« ugotavljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
V povezavi z izplačili iz uspešnosti poslovanja, tako imenovanimi božičnicami in 13. plačami, v sindikatu predlagajo ministrstvu za finance, naj za ta izplačila določi enaka pravila kot veljajo pri obdavčitvi regresa. Po 5. odstavku 3. člena zakona o prispevkih za socialno varnost je namreč s prispevki obremenjen le regres, ki presega 70 odstotkov poprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih. »Z razbremenitvijo božičnice oziroma 13. plače se bo povečalo število izplačanih nagrad ob koncu leta, s tem pa tudi kupna moč in potrošnja zaposlenih v tem letnem času,« predvidevajo v zvezi svobodnih sindikatov.
Lestvica naj pomaga srednjemu razredu
Ministrstvu predlagajo tudi popravke na dohodninski lestvici, tako da bo stopnja obdavčitve naraščala drugače kot zdaj: »Predlagamo, da se dohodninska lestvica spremeni. Uvede naj se dodatni dohodninski razred med stopnjo 27 odstotkov in 41 odstotkov, hkrati predlagamo novo zgornjo mejo pri davčnem razredu s stopnjo 41 odstotkov. Tako bi dosegli razbremenitev srednjega razreda, tako imenovanega razvojnega kadra.« Po zdaj veljavni lestvici se namreč že zaposleni s 2536 evrov bruto plače uvrstijo v davčni razred z 41-odstotno stopnjo.
Zdaj veljavna dohodninska lestvica ima še vedno četrti davčni razred s 50-odstotno davčno stopnjo, a le kot začasno ureditev, zato sindikati predlagajo: »Želimo, da se tudi v prihodnje ohrani davčni razred z najvišjo davčno stopnjo. V Avstriji so zaradi povečanja progresivnosti dodali nove davčne razrede, tako da jih je zdaj sedem.« Razbremenitev plač srednjega razreda in dvig neto plače bosta povečal kupno moč in potrošnjo.
V sindikatih opozarjajo na poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), po katerem se v Sloveniji od leta 2008 krči srednji razred, ki je nosilec gospodarske rasti in ključen za potrošnjo, socialno in politično stabilnost: »Zmanjšuje se tako po velikosti kot po celotnemu dohodku, zato je znižanje davčne obremenitve tega razreda nujno.« Zahtevajo še, naj vlada najnižje plače povsem oprosti dohodnine, saj to pomeni le 11 evrov na mesec.
Na nižje prispevke ne bodo pristali
»Za nas ni dileme − spremembe se morajo zgoditi. Vendar v korist dela, in ne v korist kapitala. Za nas je zelo pomembno, da povemo − stroški dela so previsoki, a ločiti moramo med davki in prispevki! Tako nasprotujemo nameram, da bi delodajalcem še znižali že tako nizke stopnje pri prispevkih. Pri prispevkih smo namreč pri obremenitvi delavcev v evropskem vrhu, pri obremenitvi delodajalcev pa na evropskem dnu. Poskus, da bi dodatno nižali te prispevke, pelje v odpiranje problematike financiranja pokojninske in zdravstvene blagajne. V to ne bomo nikoli privolili,« pravi Dušan Semolič.
V znižanje socialnih prispevkov ne bodo privolili, poudarja tudi izvršna sekretarka Andreja Poje, o vzrokih za trdno stališče pa: »Leta 1988 je bila stopnja prispevkov za Zpiz za delodajalce že znižana s 15,5 odstotka na 8,85 odstotka − prav to znižanje povzroča primanjkljaj v blagajni. Znižanje pa ni prineslo obljubljenih novih delovnih mest in novih investicij.«
Nadomestilo naj poiščejo v dobičku
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pričakujejo, da bo ministrstvo za finance nadomestilo za izpad prihodkov iz zavezancem prijaznejše dohodnine zagotovilo prek davka od dohodkov pravnih oseb oziroma obdavčitve dobička, tako da bo stopnjo s 17 odstotkov zvišalo na 20, v naslednjih treh letih pa na raven povprečja Evropske unije: »To bo okrepilo javnofinančne prilive in pomagalo pri prerazporeditvi davčnih bremen.«
»Stalno smo priča pritiskom po omejevanju pravic iz zdravstvenega sistema in na strani pravic iz pokojninskega sistema, zato kakršno koli omejevanje plačevanja prispevkov za delodajalce ne pride v poštev, ker bi to pomenilo velik izpad prihodkov za blagajne socialne varnosti in seveda zniževanje pravic nam, navadnim državljanom,« še sporočajo iz zveze svobodnih sindikatov.
