Seznam bo iz vseh dolžnikov naredil lopove

Davčni dolžnik se lahko izogne razkritju, če plača. Tine Stanovnik: Raje naj deluje pravna država.

sre, 20.03.2013, 06:00

Ljubljana – Dolžniki imajo še čas, da se izognejo javnemu seznamu, ki ga bosta davčna in carinska uprava objavili 15. aprila, če dolg v nekaj dneh poplačajo in oddajo obračune, s katerimi zamujajo. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo imena na seznamu ožigosana.

Da, s poplačilom dolga se je mogoče odkupiti, toda ali med dolžniki prevladujejo podjetja in posamezniki, ki imajo denar, le davkov nočejo plačati? Ne, odgovarjajo davčni strokovnjaki, utajevalcev tako in tako ne bo na seznamu. Pri prvem popisu dolžnikov z vsaj 90-dnevnim dolgom nad 5000 evri bosta davčna in carinska uprava upoštevali podatke, ki jih bosta iz svojih zbirk zajeli 25. marca.

Seznam: neprimerno oznanilo

»Ne zdi se mi primerno objavljati seznama z dolžniki in ne vidim nobenega razloga zanj. Tudi ne vem, kako naj bi seznam pripomogel k boljši disciplini pri plačilu dajatev in večjim javnofinančnim prihodkom. Mogoče je, da je dolg neizterljiv ali je še pred sodišči, v vsakem primeru je objavljanje neprimerno. Popolnoma nerealistično je pričakovati, da bo zato kaj bolje. Deluje naj pravna država, ne da poskuša ubirati nekakšne bližnjice,« razmišlja profesor na ekonomski fakulteti dr. Tine Stanovnik, ki se kot raziskovalec že desetletja ukvarja z davčnimi sistemi in dobro pozna tudi ureditev v tujini.

Vlada Janeza Janše, ki si je seznam omislila, ni objavila nikakršne ocene, koliko bo vzgojni ukrep za dolžnike pripomogel k javnofinančnim prilivom. »Tako namerava zakonodajalec zmanjšati problem neplačevanja javnih dajatev oziroma spodbujati prostovoljno plačevanje,« predvidevajo v generalnem davčnem uradu.

Imamo izvršbo, kako nastane dolg?

Vprašanja, ki jih spodbuja načrtovana objava davčnih dolžnikov z vsaj trimesečnim dolgom nad 5000 evri, so povezana prav z delovanjem davčne uprave in njenimi pristojnostmi. Po vseh davčnih zakonih je njeno poslanstvo ravno zbiranje obveznih dajatev, odkrivanje utajevalcev in izterjava neplačnikov – zato ji zakon zagotavlja različne vzvode in ji med drugim daje pravico do izvršbe. Na vprašanje, kako je torej mogoče, da zavezanec kljub predvidenim postopkom za izterjavo več kot tri mesece ne poplača svojih davčnih obveznosti, v generalnem davčnem uradu odgovarjajo: »To se lahko zgodi, če je postopek davčne izvršbe neuspešen in davčna uprava kljub aktivnosti davčne izvršbe ne more izterjati davčnega dolga. To je največkrat posledica gospodarskega položaja oziroma likvidnostnih težav podjetij. Statistika namreč kaže, da je davčna uprava iz leta v leto bolj aktivna in v postopkih davčne izvršbe terja vedno več in sredstev, dejansko pa se izterjana sredstva ne povečujejo.«

Izterjava poteka, dolžnik gre na seznam

Pri dolžnikih, ki dajatve ne plačajo v predpisanem roku, davčna uprava najprej poskuša z opomini, potem začne postopek izvršbe z izdajo sklepa o davčni izvršbi, dolžnik mora plačati tudi zamudne obresti ... »Opisani postopek se z opominjanjem začne kmalu po zapadlosti plačila davka,« zagotavljajo v generalnem davčnem uradu. Ali to pomeni, da bodo na javnem seznamu tudi dolžniki, pri katerih davčna uprava že izvaja izterjavo? »Da, velika večina zavezancev bo takšnih, pri katerih poteka postopek davčne izvršbe,« odgovarjajo v davčni upravi. Ali bodo na javnem seznamu tudi dolžniki, pri katerih bo davčna uprava sicer uvedla izterjavo, a na njihovih računov ne bo sredstev za poplačilo davčnega dolga? »Da, velika večina zavezancev bo takšnih. Če bi davčni dolžnik imel na svojem transakcijskem računu dovolj sredstev za poplačilo davčnega dolga, bi ga Durs s postopkom davčne izvršbe zasegel in z njim poplačal davčni dolg,« zagotavljajo v davčni upravi. Na seznam bodo tudi dolžniki, ki so v postopku stečaja ali likvidacije, razen terjatev, ki so starejše od deset let.

Večina ne more plačati

Davčna in carinska uprava od leta 2009 za vlado pripravljata poročila o dolžnikih z dolgom več kot 4000 evrov, a brez imen – nazadnje sta popisali prvo polletje leta 2012. Konec junija lani je Durs naštel 14.662 dolžnikov s skupnim dolgom 809,5 milijona evrov. Več sto dolžnikov je bilo v stečaju, prisilni poravnavi ali postopku likvidacije. Kar 10.093 jih je bilo na seznamu tudi pol leta prej. Kaj neki bo torej mogoče doseči z javno objavo dolžnikov? »Tega seznama ne bi smelo biti. Pričakujem, da bo zelo poslabšal poslovno okolje podjetij, ki bodo na njem, posebno bodo prizadeta manjša. Upoštevati moramo, da so večino podjetij, ki ne morejo plačati davkov, potopili propadli gradbeni velikani. Za večino dolžnikov ne moremo reči, da davkov nočejo plačati,« opozarja tudi predsednik Zbornice računovodskih servisov Aleksdander Štefanac.

Po podatkih davčne uprave je skupni davčni dolg 31. decembra 2012 znašal 1,616 milijarde evrov, a skoraj tretjina je že nizterljivega. Pri carinski upravi so imeli njeni zavezanci konec preteklega leta 234,51 milijona evrov skupnega dolga.

Povezane novice

Durs opozarja dolžnike: bliža se 25. marec
19. marec ob 10:21
Durs bo pri oblikovanju prvega seznama dolžnikov, ki bo na ogled 15. aprila, upošteval podatke do 25. marca.
Prijavi sovražni govor