Sila se prebuja

Nekoč, pred mnogimi leti, v galaksiji daleč, daleč stran ... Ko je George Lucas, ki je pred tem posnel le dva celovečerca, pa še od teh je bil eden nadgradnja kratkega študijskega filma, s temi pravljičnimi besedami odprl Vojno zvezd, si verjetno ni mislil, da bo postal milijarder in stvarnik filmskega univerzuma.

Ta ima po vsem svetu še skoraj štiri desetletja pozneje na milijone sledilcev, ki komaj čakajo, da bo v kinodvorane prišel sedmi film iz njegove epske znanstvenofantastične sage. Pravzaprav niti ne več njegove, saj je franšizo Vojne zvezd pred tremi leti za štiri milijarde zelencev prodal Disneyju, sam pa je (in še bo) pri ustvarjanju nove trilogije sodeloval le kot »kreativni svetovalec«.

Izvirni Vojni zvezd producenti niso napovedovali prav velikega uspeha, saj je znanstvena fantastika v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja veljala za nišni filmski žanr, čeprav je Lucas svojo zgodbo opisoval bolj kot fantazijo, sorodnejšo zgodbam bratov Grimm kakor pa visoki znanstveni fantastiki, kakršno je predstavljala 2001: Odiseja v vesolju Stanleyja Kubricka. Toda Ameriški grafiti, ki jih je posnel leta 1973, so mu prinesli dovolj denarja in ugleda, da si je pri studiu 20th Century Fox izpogajal dobro pogodbo, ki je zajemala tudi pravico do nadaljevanj in prodaje izdelkov, povezanih s filmom.

Lucas je scenarij večkrat predelal, si zagotovil proračun, nabral igralsko ekipo, ki so jo sestavljali mladi in razmeroma neznani ameriški igralci ter nekaj velikih imen (britanske) kinematografije, kot sta Alec Guinness in Peter Cushing, ustanovil še lastno podjetje za posebne efekte ILM, najel skladatelja Johna Williamsa, ki je poskrbel za impozantno filmsko glasbo, in se lotil dela. Petindvajsetega maja 1977 je Vojna zvezd doživela premiero v le 32 kinodvoranah po ZDA, kar je bila posledica skepse studijskih velmož. A film se je izkazal za takojšnjo uspešnico, čeprav si ni nihče mislil, kako uspešen dejansko bo. Vojna zvezd, ki je pozneje dobila še podnaslov Epizoda 4, Novo upanje, je postala eden najuspešnejših filmov vseh časov – kakor tudi celotna serija doslej šestih filmov.

Lucas si je prvotno zamislil le en film, a je kmalu ugotovil, da bo zgodbo moral povedati v treh delih, čeprav se že prvi film konča z zmagoslavjem upornikov proti zlobnemu Imperiju. Sledila sta Imperij vrača udarec in Jedijeva vrnitev, v katerih smo dobili boljši vpogled v metafizično Silo in Temno stran, odrasli in otroci po vsem svetu pa so kupovali figurice Hana Sola, Luka Skywalkerja, princese Leie, Dartha Vaderja, Boba Fetta in drugih junakov, knjige, stripe, škatle za malico, brisače, posteljnino in vse mogoče izdelke pod blagovno znamko Vojne zvezd.

Kljub velikanskemu uspehu izvirne trilogije in prvotnim napovedim, da bo pripravil še tri preddele, ki bodo pojasnili, kako je iz Republike nastal Imperij in predvsem kako se je »rodil« Darth Vader, je Lucas, izmučen od snemanja filmov in težav v zasebnem življenju, saj mu je tedaj že razpadal zakon, leta 1983 izjavil, da ima vsega dovolj. A fenomen Vojne zvezd se je obdržal: starši, ki so videli izvirno trilogijo, so nad epsko serijo navdušili svoje otroke in Lucasu je kmalu postalo jasno, da ima novih dogodivščin željno občinstvo.

Leta 1993 se je začelo govoriti, da se pripravlja nova serija filmov z novimi igralci in novimi, še neznanimi liki. Ob koncu tisočletja je v kinodvorane prišla »prva« epizoda Vojne zvezd. Čeprav je marsikdo od ljubiteljev originalne trilogije – predvsem pa filmskih kritikov – vihal nos nad nekoliko okorno igro sicer odlične igralske zasedbe, otročjimi gagi (zlasti zaradi že kar osovraženega Jar Jar Binksa) in že skoraj pretiranih računalniških posebnih učinkov, je bila Grozeča prikazen megauspešnica. Postala je najbolj gledan film iz kanona Vojne zvezd, najbolj gledan film leta 1999 in z milijardo dolarjev zaslužka trenutno zaseda šesto mesto na lestvici najuspešnejših filmov vseh časov v Severni Ameriki.

Drugi in tretji del, Napad klonov in Maščevanje Sitha, sta leta 2002 in 2005 prav tako polnila dvorane po vsem svetu in si prislužila že boljše ocene kritikov, s prodajo vseh mogočih izdelkov, od legokock do risank ter videoiger, pa je Vojna zvezd do leta 2012 presegla skupno vrednost 30 milijard dolarjev, s čimer se je uvrstila v Guinnessovo knjigo rekordov kot najuspešnejša filmska franšiza vseh časov.

Že od devetdesetih let naprej se je govorilo, da bo Lucas posnel še tri, zadnje dele svojega filmskega epa, nakar se je govorilo, da jih ne bo, dokler ni presenetil javnosti z odločitvijo, da Disneyju za štiri milijarde dolarjev proda svojo produkcijsko hišo Lucasfilm in z njo kompletno franšizo Vojne zvezd. Disney je takoj napovedal, da bo pripravil sklepno trilogijo. Produkcija se je začela precej skrivnostno, pri čemer so v medije počasi curljali le skopi podatki, kdo bo igral koga in kakšna bo zgodba. Po vseh informacijah in dezinformacijah je postalo jasno, da bo Vojna zvezd: Sila se prebuja pod režisersko taktirko J. J. Abramsa združila igralsko zasedbo iz izvirne trilogije Harrisona Forda, Marka Hamilla in Carrie Fisher v vlogah Hana Sola, Luka Skywalkerja in princese Leie (slednji je tokrat ime generalka Organa) in nove junake, pri čemer je avtorjem uspelo ohraniti precej skrivnostnosti, kdo je kdo – predvsem kdo so potomci ali potomke Luka Skywalkerja, Hana Sola in princese Leie. Znan pa je novi antijunak Kylo Ren in njegov svetlobni meč z nekoliko »srednjeveškim« žarkovnim križnim ščitnikom.

Vojna zvezd je imela velik vpliv na popularno kulturo. Darth Vader je postal ikonični zlobnež, ameriški predsednik Ronald Reagan je v času hladne vojne Sovjetsko zvezo poimenoval »zlobni imperij«, njegov projekt strateške protiraketne obrambe pa je hitro dobil vzdevek Vojna zvezd. Posebni učinki iz prvega filma Vojne zvezd so povzročili pravo revolucijo in prerodili znanstvenofantastični žanr, fraze iz Vojne zvezd pa so postale sestavni del sodobne družbe. Zato ni čudno, da milijoni po vsem svetu nestrpno pričakujejo 18. december, ko bomo uzrli novo poglavje sage. •