Tiskane izdaje
»Vse to dogajanje okoli strukturnih reform, krize, dramatično povečuje revščino v Sloveniji. Več kot 410.000 ljudi je na meji revščine, so socialno izključeni – to bi moralo prav tako skrbeti gospode iz OECD,« je na današnji novinarski konferenci, sicer namenjeni odzivu na nacionalni reformni program in program stabilnosti, v Ljubljani dejal Semolič.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes izboljšala oceno o gospodarski rasti za letos, za 0,4 odstotne točke na 1,8 odstotka, in podala vrsto priporočil. Kot je ocenil Semolič, je v priporočilih kot pomemben prispevek k nadaljnji rasti izrazito podcenjeno domače povpraševanje. To je po njegovem mnenju »priložnost, ki naj dvigne gospodarsko rast ali jo vsaj ohranja«.
Kritičen je bil do priporočila o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju in mase plač. »Imamo področja, kjer je premalo zaposlenih, kjer varčevanje na račun zaposlenih že povzroča veliko škodo – gre za področje dela zdravstva, socialnih služb ...,« je pojasnil.
V ZSSS se lahko strinjajo, da se država ne sme vmešavati v vsakodnevno vodenje podjetij, za državno premoženje pa morajo skrbeti profesionalci, ne pa politični nastavljenci. »To je prava misel, ki jo lahko samo podpiramo,« je dejal Semolič in dodal, da imajo pomislek, zakaj bi morali biti deleži v podjetjih sploh v lasti države.
Problem pokojnin je povezan s pomanjkanjem služb za mlade
Sindikat skrbi priporočilo po zvišanju upokojitvene starosti v povezavi s pričakovano življenjsko dobo. Vse več delavcev po njegovih pojasnilih ne dosega že sedanjih pogojev, med drugim 40 let pokojninske dobe.
»Problem pokojninske dobe se ne veže samo na starejše ljudi, ampak tudi mlade. Ni reforme, če ne bodo mladi imeli rednega dela, da bi plačevali prispevke v pokojninsko blagajno,« je poudaril.
»Sistem je presubtilen, prezahteven,« je dodal Semolič in ocenil, da so posledice lahko zelo dramatične.
Številni delodajalci po njegovih besedah odpuščajo starejše delavce. Pri tem je poudaril, da je Slovenija »unikum, kar se tiče prispevka delodajalca v pokojninsko blagajno«. Ta se je namreč po njegovih pojasnilih znižal pred leti, sicer z obljubo, da je to nekaj začasnega – tako delodajalci pri nas glede na druge evropske države plačujejo najnižji prispevek v pokojninsko blagajno.
Medtem ko OECD poziva k večjemu pomenu inflacije pri usklajevanju pokojnin, se je Semolič vprašal: »Ali ne vedo, da so pri nas pokojnine tako rekoč zamrznjene?«
Če je OECD tokrat bolj umirjena glede minimalne plače, pa vseeno ostaja poziv, naj bo rast minimalne plače bolj zmerna. »Kako bolj zmerna? V letošnjem letu je minimalna plača porasla za en evro in nekaj centov,« je poudaril Semolič in dodal, da je to povsem zgrešeno.
Se pa v ZSSS strinjajo z OECD v delu, ki govori o tem, da naj minimalna plača raste tudi v skladu s produktivnostjo. Glede priporočila o postopnem povečevanju razkoraka med minimalno ter povprečno plačo je Semolič poudaril, da se s tem strinjajo, ampak ne tako, da se zniža minimalna plača, temveč tako, da se zviša povprečna plača.
Ne strinjajo se z znižanjem najvišjih dohodninskih stopenj. »Prepričani smo, da je progresivno obdavčenje še nekaj časa potrebno,« je dejal in dodal, da bi pri srednjem razredu − ta je preobremenjen − lahko že potegnili zavoro.
