Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob 10. uri je v prostorih vlade potekala novinarska konferenca o »rezultatih in nadaljevanju aktivnosti za omejevanje sive ekonomije«.
Na novinarski konferenci so bili minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja, ministrica za delo Anja Kopač Mrak, generalna direktorica davčne uprave Jana Ahčin, glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, glavna inšpektorica za delo Nataša Trček in direktor vladnega urada za komuniciranje Boštjan Lajovic. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je hkrati predsednik vladnega odbora za gospodarstvo, v katerem usklajujejo dejavnosti vlade proti sivi ekonomiji.
»Javnost je spoznala, da je siva ekonomija širši problem. Kampanja daje rezultate v okvirih pričakovanj ali celo nad njimi,« je povedal minister Metod Dragonja. Napovedal je, da bo vlada z dejavnostmi proti sivi ekonomiji nadaljevala v okviru svojih pristojnosti.
Vlada Alenke Bratušek zdaj opravlja le še tekoče posle, zato novih zakonov proti sivi ekonomiji od te koalicije ni mogoče pričakovati.
Vlada ocenjuje, da je v obdboju od avgusta lani do marca letos večji nadzor nad davčnimi zavezanci državnemu proračunu zagotovil dodatnih 96 milijonov evrov.
Po besedah ministra Dragonje so največji problem, ki ga povzročata siva ekonomija in delo na črno, neplačani prispevki za pokojninsko in zdravstveno blagajno, kar bo treba upoštevati ob spremembah zakonov na teh področjih. Po besedah ministrice za delo Anje Kopač Mrak delavci Aha Mure, na primer, socialnih prispevkov niso imeli plačanih že v preteklem letu in vse do pred kratkim, ko je Durs zahteval stečaj. »Lahko povem, da 95,5 odstotka delodajalcev socialne prispevke tudi plača, s preostalimi 4,5 odstotka se ukvarja Durs,« je povedala Jana Ahčin.
Po njenih besedah nakopičeni dolg za socialne prispevke za obdobje zadnjih desetih let znaša 452 milijonov evrov. K temu znesku velik delež prispevajo prav dolžniki v stečajnem postopku. Generalna direktorica davčne uprave Jana Ahčin je napovedala, da bosta davčna in carinska uprava še okrepili nadzor pri zavezancih prek svojih mobilnih enot, posebej po 18. avgustu, potem ko se bosta 1. avgusta generalni davčni in generalni carinski urad združila v generalni urad nove finančne uprave.
Šriše uporabe blagajn za vse dejavnosti ne bo
Po besedah ministra Metoda Dragonje so se strožji predpisi o popravljanju podatkov v registrskih blagajnah, ki so začeli veljati lani 1. julija, izkazali za dovolj učinkovite, zato davčna uprava ne načrtuje obvezne uporabe sedanje različice registrskih blagajn oziroma programov zanje na vse dejavnosti. O tem je vlada razmišljala oktobra lani, ko je tudi napovedala, da bo ministrstvo za finance do konca marca letos pripravilo predpise, ki bodo omogočili obvezno uporabo registrskih blagajn v vseh dejavnostih, izjem naj bi bilo malo.
Toda, je povedala generalna direktorica davčne uprave Jana Ahčin, davčni nadzorniki še vedno odkrivajo posebno hude oblike kršitve predpisov, ki so začeli veljati 1. julija lani: »Še vedno odkrivamo nedovoljene porpavke programske opreme v registrskih blagajnah. Doslej smo našli 59 takšnih primerov - 38 pri samostojnih podjetnikih in 21 pri pravnih osebah. Samostojnemu podjetniku za takšen poseg naložimo 20.000 evrov globe, pravni osebi 50.000 evrov. Globe nismo le naložili, ampak so jih zavezanci v 74 odstotkih tudi plačali.«
Zaradi posebno hudih prekrškov, za kakršne štejejo posegi v zapis o prometu v registrski blagajni, lahko davčni inšpektorji začasno tudi zaprejo lokal.
Po besedah ministra Metoda Dragonje je obseg sive ekonomije v Sloveniji po različnih virih ocen različen: giblje se od 8,5 do 12,2 odstotka vrednosti bruto domačega proizvoda (BDP), torej od štiri do osem milijard evrov.
