Škarje in platno v rokah centralnih bank

Vlagatelji na obvezniških trgih so marca nestrpno pričakovali odločitve največjih centralnih bank, Evropske centralne banke (ECB) in ameriškega Feda. Zato je bila na trgih povečana volatilnost. Prva je zasedala ECB. Na sestanku 9. marca je spustila ključno obrestno mero z 0,05 na 0 odstotkov in znižala depozitno obrestno mero z negativnih 0,3 na negativnih 0,4 odstotka. Depozitna obrestna mera je obrestna mera, po kateri so obrestovane presežne rezerve poslovnih bank, ki jih imajo na računih pri ECB. Negativna depozitna obrestna mera pomeni, da morajo banke v primeru presežka denarnih sredstev ECB celo plačevati.

Še bolj kot spremembe obrestnih mer je finančne trge navdušila odločitev ECB, da bo program denarnega sproščanja povečala s trenutnih 60 milijard na 80 milijard evrov mesečnih nakupov. Poleg državnih obveznic bo evropska centralna banka zdaj na odprtem trgu odkupovala tudi podjetniške obveznice višjih bonitet. Kakšne bodo ročnosti podjetniških obveznic, ki bodo predmet nakupov, in kakšen bo njihov obseg, prvi mož centralne banke Mario Draghi še ni pojasnil. Vsi omenjeni ukrepi so povzročili, da so se krivulje donosnosti večine evropskih državnih obveznic znižale, in to obveznic tako daljših ročnosti kot tudi krajših. Še večji so bili premiki na trgu podjetniških obveznic.

Indeks Bloomberg EUR Investment Grade European Corporate Bond, ki vključuje obveznice evropskih podjetij višjih bonitet, se je povzpel s 133,10 na 134,14 točke, medtem ko se je vrednost indeksa Bloomberg EUR High Yield Corporate Bond, indeksa podjetniških obveznic nižjih bonitet, dvignila s 159,30 na 161,45 točke. Rast vrednosti indeksa pomeni padec donosnosti. Vlagatelje je presenetil tudi ameriški Fed. Ta je ključno obrestno mero ohranil nespremenjeno in za letos napovedal manj njenih dvigov od prvotno predvidenih. Prvič je Fed obrestno mero dvignil decembra lani. Od takrat se je donosnost ameriških državnih obveznic, v nasprotju s pričakovanji, v povprečju znižala. Zahtevana donosnost desetletnih državnih obveznic se je znižala z 2,658 odstotka na 1,869 odstotka, dveletnih pa z 0,963 na 0,822 odstotka.