Tiskane izdaje
Ljubljana − Sklad za nasledstvo je v skladu s shemo po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić začel izplačevati prve nekdanje varčevalce Ljubljanske banke, piše Slovenska tiskovna agencija.
Od 1. decembra, ko je sklad začel sprejemati zahteve za verifikacijo starih deviznih vlog varčevalcev glavnih podružnic LB Zagreb in Sarajevo, so sprejeli že več kot 15.500 zahtev. Kot so za STA povedali na skladu, so okoli polovico teh zahtev prejeli od bivših varčevalcev glavne podružnice LB Zagreb. Dodali so, da prvi sveženj izplačil izvajajo od 3. do 14. marca ter da gre za skupno 685.000 evrov. Izplačila se nanašajo na 39 informativnih izračunov, ki so bili izdani konec decembra in so skladno z zakonom postali pravnomočna odločba.
Sklad je z izdajanjem informativnih izračunov tistim upravičencem, ki so oddali popolno vlogo, sicer začel 11. februarja, piše STA. Obravnava pa jih po vrstnem redu prispetja. Zahteve bodo lahko upravičenci vlagali do 31. decembra 2017. Decembra lani so jih na skladu v povprečju prejeli več kot 400 na dan, v letošnjem letu pa v povprečju nekaj pod 200 zahtev.
Upravičenci so devizni varčevalci in njihovi dediči ter osebe, ki so do terjatev do LB prišli na podlagi veljavnega pravnega posla in ki so jih evidentirali pri LB Sarajevo ali Zagreb.
Prvi izplačani varčevalci so sicer varčevalci LB Zagreb, saj o zahtevah bivših varčevalcev iz BiH oziroma zahtevah za verifikacijo starih deviznih vlog pri podružnici LB Sarajevo na skladu še ne odločajo. Odloženo je namreč do pridobitve baze podatkov podružnice LB Sarajevo, ki naj bi jo po pričakovanjih dobili v skladu z memorandumom, ki ga mora slovenska vlada skleniti z vlado BiH. Slovenija sicer te podatke skuša pridobiti že nekaj časa, dodaja STA.
Prihodnji teden bo na dnevnem redu odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope za človekove pravice, ki bo potekal v Strasbourgu od 8. do 10. marca, tudi uresničevanje sodbe v primeru Ališić. Razprava na odboru ni predvidena, Slovenija pa je v pismu odboru pred zasedanjem opozorila prav na težave pri pridobivanju ustreznih podatkov od BiH in izrazila pričakovanje, da bo odbor pozval BiH k polnemu sodelovanju s Slovenijo pri uresničevanju sodbe.
BiH pa je v pismu odboru izpostavila, da se državi ne moreta uskladiti glede besedila memoranduma. Ocenjujejo tudi, da njegova sklenitev ne izhaja iz sodbe, zato je ne vidijo kot pravno obvezno za izročitev podatkov. Izpostavili so, da so že julija lani Ljubljani izročili elektronsko verzijo podatkov o tujih deviznih vlogah v LB Sarajevo kot tudi informacije o njihovi uporabi v procesu privatizacije, piše STA. Glede podatkov so jih sicer s slovenskega finančnega ministrstva pozneje opozorili, da ne vsebujejo ključnih identifikacijskih podatkov, kot so številka osebnih dokumentov ali datum rojstva in prosili zanje.
Sklenitev memoranduma določa zakon o načinu izvršitve sodbe v zadevi Ališić, ki velja v Sloveniji od julija lani. Gre za zakon, ki ga je Slovenija sprejela, potem ko ji je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu 16. julija 2014 v sodbi v zadevi Ališić naložilo, da mora zaradi kršitve človekovih pravic poplačati še neizplačane varčevalce nekdanje LB v BiH in na Hrvaškem, še dodaja STA.
