Tiskane izdaje
Ljubljana - Skupina NLB je lani prvič po letu 2008 poslovala z dobičkom, in sicer ga je ustvarila za 62,3 milijona evrov. To je sicer nekaj nad planom (16 milijonov evrov dobička), ki ga je za lani postavil nadzorni svet NLB po obilni, 1,5-milijardni dokapitalizaciji banke decembra 2013.
Predsednik uprave NLB Janko Medja je danes povedal, da vsi jedrni segmenti banke poslujejo pozitivno, in dodal, da je NLB danes zdrava in stabilna banka, ki prispeva k okrevanju gospodarstva in postaja njegov partner.
V NLB ob tem ugotavljajo, da so se bruto slaba posojila na ravni skupine znižala za približno 150 milijonov evrov, in sicer z 2,84 na 2,68 milijarde evrov, merjeno v odstotkih to pomeni simbolično znižanje s 25,6 na 25,5 odstotka. Na ravni družbe je ta delež 21-odstoten. Medja ugotavlja, da je ta delež še vedno visok, saj se je znižal tudi delež ostalih posojil.
Medja je pojasnil, da je banka zaradi slabih posojil že naredila za 1,7 milijarde evrov slabitev, preostala posojila pa so zavarovana, tako »da iz tega naslova v prihodnje ne pričakujemo izgub«. Letos naj bi se obseg slabih posojil po napovedih Medje zniževal bolj intenzivno.
Obveznice prinesle dobro desetino rezultata
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami je znašal 207,5 milijona evrov, brez izrednih ukrepov, pa bi po izračunih banke dosegel 15,5 milijona evrov. V NLB so izračunali, da so jim obrestni prihodki od sanacijskih obveznic prinesli 23,6 milijona evrov ali dobro desetino pozitivnega rezultata pred oslabitvami in rezervacijami.
Čeprav je NLB del slabih posojil prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank, ima na ravni skupine še vedno četrtino na ravni NLB, d.d., pa dobro petino slabih posojil. Medja je pojasnil, da se je njihov delež znižal lani za 150 milijonov evrov oziroma na 2,7 milijarde evrov, a priznava, da je še vedno visok. »Za slabe kredite je oblikovanih 1,7 milijarde evrov slabitev, za preostalo milijardo evrov pa so posojila zavarovana, tako v NLB v prihodnjih letih iz tega ne pričakujemo velikih vplivov na rezultate,« je dejal Medja. Bolj intenzivno zniževanje deleže slabih posojil pričakuje letos.
Zavračajo očitke o nekreditiranju
Medja je očitke, da NLB ne kreditira gospodarstva kot neutemljene. Kot je povedal, je banka vodila skoraj polovico od 30 velikih postopkov prestrukturiranja podjetij, organizirali so vsa nova sindicirana posojila - razen enega - v skupni višini 300 milijonov evrov in organizirali za 180 milijonov evrov izdaje obveznic. »Kreditiramo zdrava in dobra podjetja. Ne dajemo pa več kreditov, ki nimajo poslovne podlage,« je povedal Medja, ki je prepričan, da je obdobje nestabilnosti in dokapitalizacij bank za nami. Bilančna vsota banke naj bi se do leta 2017 skrčila iz 11,9 na 11 milijard evrov, predvsem zaradi izstopa iz nestrateških dejavnosti.
V NLB letos in v prihodnjem obdobju načrtujejo postopno izboljševanje dobičkonosnosti. Kot je razumeti Medjo, bo bolj kot ohranjanje tržnega deleža cilj povečevanje dobičkonosnosti. Vlada naj bi namreč našo največjo banko privatizirala do leta 2017 in v njej obdržala četrtinski delež. Podbevšek meni, da je banka stabilna in pripravljena na postopek privatizacije.
Država kot edina lastnica banke pa letos iz NLB kljub dobičku ne more pričakovati dividend, saj izplačilo ni mogoče zaradi dodeljene državne pomoči.
