Slaba banka v primežu vladne krize

Ljubljana – Vlada bo štiri neizvršne direktorje upravnega odbora v družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki bodo svojo funkcijo lahko začeli opravljati po ustanovitvi DUTB, imenovala v najkrajšem času, so za Delo povedali na ministrstvu za finance.

Ker neizvršni direktorji niso bili imenovani na četrtkovi seji vlade, nas je zanimalo, kako na ustanavljanje »slabe banke« vpliva vladna kriza. Na ministrstvu odgovarjajo, da pripravljajo »ustanovitev DUTB in podzakonske predpise ne glede na domače politično dogajanje. Vendar bo neizvršne direktorje v upravnem odboru DUTB, statut DUTB in podzakonski predpis morala sprejeti vlada.« Neizvršni direktorji bodo imeli pomembno kadrovsko nalogo: najpozneje v 15 dneh po svojem imenovanju naj bi imenovali vršilce dolžnosti izvršnih direktorjev za največ šest mesecev. V tem času bodo na podlagi razpisa in zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank imenovani tudi trije izvršni direktorji upravnega odbora DUTB, pojasnjujejo na MF.

Organa DUTB bosta skupščina in upravni odbor. »Naloge in pristojnosti skupščine DUTB sicer izvršuje vlada kot edini delničar, člani upravnega odbora pa še niso bili imenovani. Morebitnih špekulacij o osebah, ki bodo imenovane v upravni odbor DUTB, na ministrstvu ne komentiramo,« so na ministrstvu za finance odgovorili na vprašanje, kako komentirajo informacije, da naj bi bilo vodenje »slabe« banke zaupano zdajšnjemu poslancu SDS Andreju Širclju. Na ministrstvu pravijo, da je podzakonski predpis, »osnutek uredbe, v katerem bi bile združene določbe, za katere ZUKSB zahteva, da jih vlada uredi s podzakonskim predpisom, že pripravljen. Pri pripravi sta tesno sodelovala ministrstvo za finance in Banka Slovenije. V postopek je bilo vključeno tudi Združenje bank Slovenije.« Po drugi strani pa so nam v BS potrdili, da še »poteka usklajevanje med MF, BS in ZBS glede vseh z zakonom predvidenih podzakonskih predpisov«.

MF: Prenos terjatev do poletja

Zakon o krepitvi stabilnosti bank, ki predvideva za do štiri milijarde poroštev in dokapitalizacijo v znesku do milijarde evrov, velja že skoraj mesec dni. Na MF so nam zagotovili, da »delajo vse, kar je v naši moči, da bi prenos slabih terjatev bank lahko potekal v skladu s postavljenimi roki, ki jih je javno predstavil minister«. Minister Šušteršič je 20. decembra napovedal, da »bodo z bankami začeli pripravljati program, katere terjatve se prenesejo, pripraviti bodo morale tudi poslovno strategijo. To bo trajalo približno tri mesece. Takrat bomo lahko govorili o prvih prenosih terjatev. Vmes bomo morali vzpostaviti samo družbo za upravljanje terjatev bank – to je mogoče narediti v enem mesecu.« Prenos terjatev na slabo banko, je še takrat napovedal Šušteršič, »bi moral biti končan do poletja 2013«.

Minister takrat ni hotel pojasniti, kakšne diskonte pričakuje pri prenosu slabih bančnih terjatev. Napovedal pa je, da »bodo poroštva izdali v višini ekonomske vrednosti terjatev, ki bo zaradi diskontov nižja«. Način vrednotenja terjatev, ki se bodo iz poslovnih bank prenašale na novo družbo, ostaja najpomembnejša neznanka. To so nam včeraj posredno potrdili tudi na BS: ta »metodologija še ni dodelana in je še stvar razprave in posvetovanja z evropskimi institucijami«.