Tiskane izdaje
Čeprav smo borzniki zelo optimistična bitja, nas v zadnjem času večina meni, da dolgotrajni rastoči trend, ki se kaže v rekordnih ravneh ameriških indeksov, potrebuje odmor in da je pred nami dokaj nepredvidljivo obdobje.
Evropski bančni sektor se še vedno ni znebil težav, ki ga pestijo vse od finančne krize. Čeprav so medijsko najbolj izpostavljene italijanske banke, ki se spopadajo z neobvladljivimi količinami slabih posojil, pa največjo grožnjo za Evropo pomeni nezadostna kapitalska ustreznost tretje največje evropske banke Deutsche Bank in portfelj njenih nasedlih ultra špekulativnih naložb iz preteklosti. Če se podre ta hišica iz kart, analitiki ocenjujejo, da se nam obeta globlja kriza, kot smo jo v Evropi občutili ob razpadu ameriškega bančnega sistema.
Streh pred kolapsom evropskega bančnega sistema
Na delniških trgih se strah pred kolapsom evropskega bančnega sistema za zdaj še ne kaže. Razen delnic bank, ki zaznavajo rekordno nizke ravni, se tečaji povprečno še vedno gibljejo na ravneh pred krizo ali celo višje.
Vedno ko katera od centralnih bank postreže z odločitvijo o zniževanju obrestnih mer in tiskanju novega denarja, trgi to sprejmejo kot dobro novico. Tako se tečaji vedno zvišajo, ko ameriški statistiki postrežejo s slabimi makroekonomskimi podatki, ki ameriški centralni banki preprečijo zvišanje obrestne mere. Čeprav vsi vemo, da gre le za prilivanje olja na ogenj.
Borzni balonček lahko vsak čas poči
Za znižanje obrestne mere se je pred kratkim odločila tudi indijska centralna banka z obrazložitvijo, da indijska gospodarska rast in inflacija ne dosegata želenih ravni. Borzniki so tudi to obrazložitev pospremili z besedami uglednega evropskega politika: »So what?!«
Koliko časa bo centralnim bankirjem še uspelo reševati »socialni mir kapitalskih trgov«, je le vprašanje časa. Morda ima prav Donald Trump, ko je na prvem soočenju predsedniških kandidatov izjavil, da bo FED dvignil obrestno mero naslednji dan, ko bo v Beli hiši sedel(a) nov(a) predsednik(ca). Sam meni, da je ameriško gospodarstvo v precej slabšem stanju, kot to kažejo kapitalski trgi in da je politika nizkih obrestnih mer v FED privedla do prenapihnjenosti borznega balončka, ki bo vsak čas počil.
Tragikomična situacija kapitalskih trgov
S kvazi pozitivno novico je v preteklih dneh postreglo združenje držav izvoznic nafte (OPEC). To se je vendarle odločilo za omejevanje črpanja nafte, kar je ceno črnega zlata potisnilo nad 50 dolarjev za sod. Rast cene nafte, čeprav na račun nižje ponudbe in ne povečanega povpraševanja, ki velja za indikator povečane gospodarske aktivnosti, je bila kapitalskim trgom dovolj dobra novica, da so indeksi splezali še stopničko višje.
Trgi so že tako obupani, da so veseli celo divjanja orkana Matthewa. Ta z ogrožanjem infrastrukture naftne industrije na vzhodne obale ZDA dodatno dviguje ceno nafte in posledično vliva dodatni fiktivni optimizem na kapitalske trge.
Stanje kapitalskih trgov vse bolj spominja na tragikomično situacijo, v kateri sta se znašla Beckettova lika Vladimir in Estragon, ki zamanj čakata na odrešitev in spremembo na bolje. Vse, kar se spreminja, je le listje na drevesu. Da vrv tokrat le ne bo prekratka.
