Slabi krediti grozijo slovenskim bankam

Ljubljana – Dan po objavi rezultatov stresnih testov je na finančnih trgih minil mirno. Manj pomirjajoče pa so bile izjave vladnih politikov, ki so zahtevali zamenjavo vodstev NLB in NKBM. Pregledi bank so med drugim tudi pokazali, da je slovenski bančni sistem še zelo močno izpostavljen tveganjem in gospodarskim šokom.

Po objavi pregledov bank so si vlagatelji na finančnih trgih očitno oddahnili. Pribitki na italijanske državne obveznice so sicer nekoliko narasli, medtem ko so se za slovenske nekoliko znižali.

Iz političnih krogov pa prihajajo pozivi k zamenjavi vodstev uprav NLB in NKBM. Za to sta se zavzela tudi prvaka dveh koalicijskih strank. Karl Erjavec (Desus) je pred vrhom koalicije na Brdu pri Kranju dejal, da bi uprave bank morali takoj zamenjati. Z njim se strinja Dejan Židan (SD), ki je poudaril, da je bila ob lanski dokapitalizaciji omenjena tudi prevetritev bank. »Ljudje, ki so pripeljali do slabega stanja v slovenskih bankah, nimajo pravice voditi bank naprej. To pa še ni bilo narejeno in to kot SD pričakujemo,« je dejal Židan za STA.

Črni scenarij najbolj črn za slovenske banke

Evropska centralna banka (ECB) je v pregledu 130 bank ugotovila 25 milijard evrov kapitalskega primanjkljaja v 25 bankah, ki niso opravile stresnih testov, med njimi sta tudi največji slovenski banki. Ker so nekatere banke medtem letos že izvedle dokapitalizacijo, mora 9,5 milijarde evrov kapitala za zadostitev evrskih kriterijev zagotoviti še 13 bank. Od tega največ italijanska Monte dei Paschi di Siena (2,1 milijarde evrov), grška Eurobank (1,8 milijarde evrov) in portugalska Banco Comercial Português (1,2 milijarde evrov). NLB in NKBM bosta 34 oziroma 31 milijonov evrov primanjkljaja pokrili z dobički iz letošnjega poslovanja. Na testih so bile uspešne vse mednarodne banke, ki delujejo tudi v Sloveniji, to so italijanska Intesa Sanpaolo, ki ima v lasti Banko Koper, lastnik banke SKB francoski Societe Generale, UniCredit banka in Raiffeisen.

Trije razlogi za slabe rezultate

Kapitalski primanjkljaj so ocenjevalci izračunali po neugodnem scenariju, ki predvideva velike gospodarske šoke v prihodnjih treh letih. Skupni razpoložljivi kapital bank bi se po neugodnem scenariju zmanjšal za 216 milijard evrov oziroma 22 odstotkov kapitala sodelujočih bank. Ob uresničitvi črnega scenarija bi posledice najbolj občutile prav slovenske banke. Kapitalska ustreznost treh pregledanih slovenskih bank bi se namreč v povprečju skrčila za 15 odstotnih točk, medtem ko bi se grškim skrčila za 10, ciprskim pa devet odstotnih točk. V povprečju evroobmočja bi se količnik navadnega temeljnega kapitala sodelujočih bank znižal za dobre štiri odstotne točke, in sicer z 12,4 odstotka na 8,3 odstotka v letu 2016. Nasprotno pa bi se pregledanim trem estonskim bankam kapitalska ustreznost ob uresničitvi neugodnega scenarija v povprečju celo povišala.

Glavni razlogi, da so se slovenske banke v pregledih izkazale za najbolj občutljive na gospodarske šoke, so trije, je pojasnila viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Pregledane slovenske banke imajo v svojem portfelju visok delež slabih posojil, denimo NLB za približno četrtino, NKBM pa petino vseh kreditov. Poleg tega metodologija za stresne teste temelji na gospodarskih napovedih evropske komisije, ki so za Slovenijo napovedovale recesijo. Nasprotno od napovedi slovensko gospodarstvo letos raste, zato je Slovenija med državami, za katere so bila metodološka izhodišča najdlje od trenutnih gospodarskih razmer. Tretji razlog pa je, da velik del komitentov slovenskih bank predstavljajo prestrukturirana podjetja, ta pa so bila v tej vaji prerazporejena k nedonosnim naložbam. Takih prerazporeditev je bilo v slovenskih bankah največ v evroobmočju, ne pomeni pa, da bodo prestrukturirana podjetja tudi v bilancah bank opredeljena za nedonosna.

Rezultati stresnih testov ne kažejo šibkosti slovenskega bančnega sistema glede trenutne kapitalske ustreznosti in likvidnosti, ampak glede izpostavljenosti tveganjem, je pojasnila Stanislava Zadravec Caprirolo: »Slovenski bančni sistem je med tistimi, ki so nadpovprečno izpostavljeni povečevanju kreditnega tveganja. Zato je nujno, da nova vlada poleg fiskalne konsolidacije sprejme ukrepe za boljše poslovno okolje in pogoje za uspešno prestrukturiranje podjetij.«