Sladko-kisli priokus dveletnega poslovanja DUTB

Ljubljana − Odločanje o razrešitvi predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga je vlada z včeraj prestavila na danes. SD in Desus zahtevata tudi odhod treh izvršnih direktorjev, a kot je mogoče izvedeti neuradno, bo finančni minister Dušan Mramor vztrajal le pri odpoklicu Nyberga, saj za druge tri zamenjave vlada kot skupščina družbe ni pristojna.

Da vlada ni pristojna za imenovanje in razrešitev izvršnih direktorjev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), nam je potrdil tudi pravnik dr. Miha Juhart. V zadnjih dneh so se namreč pojavile celo razlage, da je tudi to naloga vlade. »To je enotirni sistem upravljanja in to je funkcija upravnega odbora,« pravi Juhart.

Tega se, kot kaže, zavedajo tudi v SD in Desusu, ki pa bi kljub temu trem preostalim neizvršnim direktorjem, ki jih je vlada imenovala marca letos, dali poziv, naj razrešijo izvršne direktorje Torbjörna Månssona, Janeza Škrubeja in Aleša Koršiča.

Slaba praksa

Juhart poudarja, da to ni dobra praksa korporativnega upravljanja. Kot pravi, lahko vlada kot skupščina na to vpliva le z izborom neizvršnih direktorjev. »Lastnik vedno lahko izrazi, kaj bi rad, ampak člani upravnega odbora morajo v tem primeru odločati v dobro družbe. In če družbi povzročijo škodo, morajo za to odgovarjati ne glede na to, ali so ravnali v skladu s sugestijo lastnika ali ne,« opozarja. Juhartu se tudi ne zdi dobro, da bi vlada s spremembo zakona o slabi banki pridobila pristojnost imenovanja izvršnih direktorjev: »Če hočemo imeti normalno delujoč subjekt, potem naj deluje po načelih delniške družbe − po eno- ali dvotirnem sistemu.«

In zakaj vlada tako hiti z odpoklicem Nyberga? Kot kaže, hoče to storiti še pred jutrišnjo sejo parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko, ki bo na podlagi revizije računskega sodišča obravnaval kršitve obveznosti dobrega poslovanja vlade, ministrstva za finance in DUTB.

Zahteve po zamenjavi Nyberga in vodstva DUTB so povezane z nepravilnostmi, predvsem pa z nepreglednostjo pri določanju plač izvršnih direktorjev. Mi pa smo pogledali, kaj dobrega in kaj slabega je v zadnjih dobrih dveh letih naredila slaba banka.

Plusi in minusi

Zapisanih merljivih kriterijev, po katerih bi vlada ocenjevala delo DUTB, skorajda ni. Vlada je v smernicah DUTB le določila cilj, da mora donosnost na kapital znašati vsaj osem odstotkov. To je DUTB lani dosegla, saj je donosnost na kapital znašala 21,9 odstotka. V zakonu zapisan cilj je tudi, da mora DUTB vsako leto prodati vsaj deset odstotkov sredstev. DUTB je lani unovčila za 129,4 milijona evrov sredstev, kar je 11,5 odstotka vseh sredstev, ki jih je prejela v upravljanje. Konec tega leta bo DUTB prvič poplačala za 500 milijonov evrov obveznic z državnim jamstvom, ki so bile izdane za sanacijo bank.

Eden od ciljev DUTB je tudi prestrukturiranje podjetij. To poteka ali pa je končano v 70 odstotkih od 111 podjetij, ki jih namerava DUTB prestrukturirati in nato prodati. Vloga sanatorja gospodarstva se bo s sprejetjem novele zakona o slabi banki, ki je v parlamentarni proceduri, po Mramorjevih besedah še povečala. »DUTB je uspelo vzpostaviti dobre procese za prestrukturiranje podjetij, pa ne samo za finančno, ampak tudi za poslovno prestrukturiranje. Nekateri so končani; Cimos je odličen primer, kjer je bilo ohranjenih na tisoče delovnih mest in jedro proizvodnje z visoko dodano vrednostjo. Tudi reorganizacija znotraj DUTB, ki omogoča, da se večina primerov aktivno vodi, je bila ocenjena kot relativno dobra,« je pred časom ocenil Mramor. V primeru Cimosa so se v DUTB kljub številnim nasprotovanjem odločili za prisilno poravnavo. Danes se zdi, da je bila odločitev prava; Cimosovi kupci so koprsko družbo podprli z lastnimi milijoni, prisilna poravnava je bila potrjena, po konverziji terjatev v kapital novi lastniki DUTB, država in NLB podjetje prodajajo.

DUTB prestrukturira ali išče nove lastnike tudi za Litostroj jeklo, Alpino, MLM, skupino Krater, Aha Emmi, Liv kolesa ...

Slabo pa je, da se je DUTB zapletla v pravni bitki z dvema dolžnikoma, T-2 in Savo, kar ni dobro ne za podjetji ne za slabo banko. Vsaj pri najavi prevzema hotelov Save pa smo pogrešali tudi večjo usklajenost in komunikacijo DUTB z drugimi državnimi lastniki Save.

Pozitiven prispevek DUTB je tudi prodaja slabih terjatev, kar je pripomoglo k vzpostavitvi trga nedonosnih terjatev v Sloveniji. Tako bodo tudi poslovne banke lažje prodajale svoje slabe izpostavljenosti. DUTB je, denimo, prodala sveženj terjatev do ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways. Kupec terjatev družba VR Capital je tudi lastniško prevzela Elan in državnim lastnikom vrnila nedovoljeno državno pomoč, s čimer je bil verjetno preprečen stečaj begunjske družbe.

Po drugi strani pa sta protikorupcijska komisija in računsko sodišče ugotovila več nepravilnosti v DUTB. Med drugim ugled DUTB krnijo drage svetovalne pogodbe. Med temi je izstopala pogodba s Qartz+Co, kjer je bil partner Torbjörn Månsson. Ta je večkrat ponovil, da se je izločil iz odločanja o izbiri Qartz+Co. Spomnimo še na primer kadrovskega menedžerja DUTB Mateja Černigoja, ki se je kot edini kandidat prijavil za mesto kadrovskega menedžerja, hkrati pa je bil v razpisu za to mesto naveden tudi kot kontaktna oseba − še kot zunanji sodelavec. Z DUTB je sklenil enoletno pogodbo s polovičnim delovnim časom in plačo 5025 evrov bruto.