Tiskane izdaje
Ljubljana – Proizvajalci pijač sporočajo vladi, da nočejo davka na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah. Vlada načrtuje, da bo nova dajatev veljala od 1. januarja. Uvrstila jo je med tako imenovane horizontalne ukrepe, s katerimi nemerava zbrati 108 milijonov evrov za proračun.
»Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije so danes ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsedniku vlade mag. Dejanu Židanu vročili peticijo proti uvedbi trošarine na sladke pijače, pod katero se je podpisalo 40 dobaviteljev sektorju brezalkoholnih pijač,« sporočajo iz tega gospodarskega interesnega združenja.
Dobavitelje skrbi, da bodo proizvajalci pijač zmanjšali naročila
Po pojasnilih zbornice, se dobavitelji proizvajalcem brezalkoholnih pijač pridružujejo stališču GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki nasprotuje davku na sladke pijače: »Ni dvoma, da bi ta napovedani fiskalni ukrep močno prizadel celotno živilsko verigo, kajti dejavnost proizvodnje živil in pijač ima močan multiplikativni učinek. Dobavitelji – to so slovenski pridelovalci sadja, proizvajalci embalaže, naravnih arom, sadnih baz in drugih izdelkov, torej celotna dobaviteljska veriga – menijo, da bo uvedba davka vplivala na poslabšanje konkurenčnosti in razvoja vseh v verigi.«
Dobavitelje skrbi, pojasnjujejo v gospodarski zbornici, da bodo morali tudi sami zmanjševati proizvodnjo in odpuščati delavce, če bodo dobivali manj naročil od proizvajalcev pijače, potem ko bo na te pritisnila nova trošarina na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah. »Tako pa se bodo zmanjšali tudi prispevki dobaviteljev v državno blagajno.«
Dobavitelji poskušajo ministru Židanu dopovedati, da je načrtovana trošarina »nesmiselna in neutemeljena«, slaba za zavezance in državni proračun.
Ministrstva še niso pokazala osnutka zakona
Osnutek zakona o trošarini na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah skupaj pripravlja več ministrstev. Osnutka besedila za javno razpravo še niso objavili. »Uvedba trošarine je medresorski projekt, v zvezi s katerim je treba upoštevati različne vidike. Zakon o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil je v postopku medredsorskega usklajevanja med ministrstvi za finance, zdravje ter za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano. Doslej smo imeli dva kroga usklajevanj, vendar zakon še ni toliko pripravljen, da bi bil primeren za javno obravnavo,« pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo.
Trošarino na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah sta predlagali prav ministrstvi za zdravje in kmetijstvo. Vzrok za načrtovano uvedbo davka je je škodljiv vpliv sladkorja in sladil na zdravje, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, zato s strokovnimi argumenti pri pripravi zakona sodeluje ministrstvo za zdravje.
»Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pristojno za pridelavo in predelavo hrane. Zato sodelujemo pri pripravi zakona kot resorno ministrstvo, pristojno za živilskopredelovalno industrijo. Ključni razlog za njegovo uvedbo je čezmerno uživanje sladkih brezalkoholnih pijač v Sloveniji, ki ima številne negativne učinke na zdravje. Kot posebej ranljivo skupino, kjer je zaznati še posebej veliko negativnih učinkov na zdravje, študije omenjajo mladostnike. Predvideva se, da se bo davek začel pobirati v letu 2015,« dodajajo na ministrstvu za kmetijstvo.
Iz osnutka izločili celo nektar, sadni sok z dodanim sladkorjem
Minister Dejan Židan je včeraj za Delo povedal, da so predstavniki vlade po sestanku s proizvajalci brezalkoholnih pijač pripravili novo različico osnutka zakona o trošarini, tako da v njej zdaj po ministrovih besedah ni ne sadnih in zeliščnih sokov ne nektarjev, izločili so nekatere tako imenovane inovativne pijače. »Že pred sestankom s pijačarji smo vedeli, da zakon ne sme posegati na področje hranil. V sedanji verziji zakona so že izvzeti tako sokovi kot nektarji in nekatere drugi izdelki. Poleg tega upošteva, da so nekatere inovativne pijače del zdravega načina prehranjevanja,« je minister Židan povedal Delovi novinarki Marjeti Šoštarič.
Davek na sladke pijače je že bil v državnem zboru
Vlada Mira Cerarja je 22. oktobra letos objavila seznam tako imenovanih horizontalnih ukrepov za večje proračunske prihodke: na seznam je uvrstila tudi trošarino za sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah. Načrtuje, da bo državni zbor zakon o novi dajatvi uzakonil še decembra, ko bodo pristojna ministrstva pripravila še izvedbene predpise.
Zakon o novi trošarini bo že drugi predlog zakona o obdavčitvi sladkih pijač, ki bo prišel do državnega zbora, saj je vlada Alenke Bratušek lani 28. januarja že objavila predlog zakona o davku na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah: »Vlada ocenjuje, da je predvsem zaradi podatkov o negativnih posledicah čezmernega uživanja sladkih pijač na zdravje mladostnikov treba tudi v Sloveniji sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe teh pijač. Podredno hoče vlada z uveljavitvijo davka na sladke pijače zagotoviti nov vir za financiranje državnega proračuna in s tem prispevati h konsolidaciji javnih financ.«
Lani je bila davčna osnova širša, kot jo načrtujejo zdaj
Nekdanja vlada je pri sladkorju in sladilih v brezalkoholnih pijačah načrtovala široko davčno osnovo: »Predmet obdavčitve so sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah ter v pripravkih za brezalkoholne pijače, opredeljeni upoštevaje kombinirano nomenklaturo Evropske unije (tarifne številke).«
Odbor državnega zbora za zdravstvo je 22. marca 2013 na 9. nujni seji takratnega sklica celo opravil javno obravnavo predloga zakona, ki jo je zahtevala stranka Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija. »Ne bom tratil časa, vse je bilo povedano. V celoti podpiramo to dejavnost, ta ukrep,« je med razpravo zagotovil predsednik zdravniške zbornice dr. Andrej Možina. Tudi vlada Alenke Bratušek je namreč davek na sladke pijače utemeljila s škodljivimi vplivi sladkorja in sladil na zdravje, čeprav je prav tako kot sedanja z novo dajatvijo nameravala zbrati nekaj denarja za proračun − iz tega vira je vlada lani predvidela 14 milijonov evrov, sedanja vlada pa po prvih izračunih pričakuje osem milijonov evrov. Vlada Alenke Bratušek je predvidela, da se bo zaradi nove dajatve poraba pijač znižala za 11 odstotkov.
Malo pijač brez sladkorja in sladil
Vlada Alenke Bratušek je načrtovala, da bodo na seznamu za obdavčitev z novo dajatvijo skoraj vse skupine brezalkoholnih pijač: sadni in zelenjavni sokovi (nektarji in stoodstotni sadni sokovi), vode in druge pijače z dodanim sladkorjem in sladili (gazirane in negazirane pijače), brezalkoholne pijače z nizko vsebnostjo alkohola (»brezalkoholna piva« z vsebnostjo alkohola do 0,5 promila, ki niso podvržena plačilu trošarine), energijske pijače, drugi napitki (na primer čokoladno mleko, ne pa tudi sicer mlečni izdelki in jogurti) ter pripravki za pripravo brezalkoholne pijače v obliki sirupov, praškov in v drugih oblikah.
Izjem, ki jih je v predlogu zakona načrtovala vlada Alenke Bratušek, je bilo malo: »Predmet obdavčitve so vse naštete pijače, ne glede na to, ali so jim bili sladkor oziroma sladila dodani ali pa gre za »naravni« sladkor v pijači. Mineralne vode in vode, ki ne vsebujejo sladkorja, sladil ali arom, niso predmet obdavčitve.« Zgodba o davku na sladkor se je lani končala v nekaj mesecih: tedanja vlada, ki je imela tedaj že veliko dela sama s seboj, je zamisel opustila.
Zdaj nadgrajujejo predlog zakona iz leta 2013
Po pojasnilih ministrstva za kmetijstvo, delo, ki ga je v zakon lani vložilo ministrstvo za finance, le ni bilo čisto brez smisla, saj o osnutku, ki nastaja zdaj, pojasnjujejo: »Izhodišče je predlog zakona iz leta 2013, ki pa ga nadgrajujemo z dopolnjenimi rešitvami.« Vprašanje je, kako bi se razvijal zakonodajni postopek pri zakonu, ki ga je vlada predlagala lani, in kaj bi nazadnje ostalo v njem.
Pri zakonu, ki ga tri ministrstva pripravljajo zdaj, je že mogoče reči, da so ga pripravljavci močno prilagodili zahtevam industrije, saj, kot pravi minister Židan, v njem ni več ne sadnih in zelenjavnih sokov ne nektarjev, torej sadnih sokov z dodanim sladkorjem. Davčna osnova bo torej veliko ožja, kakor je bila po predlogu zakona iz leta 2013.
