Slovenci več izvažamo, Britanci nas prekašajo v naložbah

Ljubljana – Da britanski premier David Cameron prihaja v Slovenijo v času, ko britanski sklad Cinven bolj ali manj uspešno kupuje slovenski Telekom, je sicer zgolj naključje – morda pa bo obisk priložnost za okrepitev slovenskega izvoza na zahtevni britanski trg.

»Obiski visokih britanskih politikov dokazujejo, da Velika Britanija namenja pozornost Sloveniji in to me kot predsednika Britansko–slovenske gospodarske zbornice veseli. Lani je Slovenijo obiskala britanska parlamentarna skupina, letos je bil na delovnem obisku v Sloveniji zunanji minister Philip Hammond. Nadvse pomemben pa je visoki obisk britanskega premiera Davida Camerona, ki v Slovenijo pripotuje v četrtek,« je za Delo povedal predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice Andrej Božič, sicer generalni direktor Steklarne Hrastnik.

»Britanski trg predstavlja velik potencial za Slovenijo – tako za uvoz kot izvoz,« poudarja Božič. »Trg je zahteven, vendar zaradi visoke kupne moči omogoča postavljanje višjih prodajnih cen, britanski kupci pa slovijo kot zvesti kupci. Edini izziv, ki ga vidim, je, da slovenska podjetja britanskega trga še ne poznajo dovolj dobro, zato se v Britansko–slovenski gospodarski zbornici trudimo približati ta trg slovenskim podjetjem,« pravi Božič.

Britanci prednjačijo pri neposrednih naložbah

Povprečna bruto mesečna plača v Veliki Britaniji je leta 2013 znašala 2.504 evrov, minimalna bruto plača pa 1.217 evrov. BDP na prebivalca je lani znašal 34.673 evrov, kar je skoraj dvakrat več kot pri nas. Britanci imajo izjemno razvite finančne storitve (banke, zavarovalništvo, investicijske družbe itd.), londonski City pa ima privilegiran položaj, saj ga s svojo ekonomsko politiko izrazito favorizirajo vse britanske vlade ne glede na politični predznak. Je neformalno finančno središče Evrope in kraj, kjer investitorji iščejo priložnosti za nove naložbe. Kar zadeva neposredne naložbe na ravni Slovenija – Velika Britanija, je tako tehtnica krepko na strani finančno močnih Otočanov, tudi če za zdaj še pustimo ob strani Cinven in naš Telekom. To dokazujejo tudi številke za leto 2013 (v agenciji Spirit pravijo, da podatki za 2014 še niso na voljo), ki nakazujejo, da so neposredne naložbe Velike Britanije v Sloveniji konec omenjenega leta znašale 270,8 milijona evrov, naših neposrednih naložb pa je bilo le za simboličnih 15,7 milijona evrov.

Slovenija pa s presežkom v blagovni menjavi

Blagovna menjava med državama se je precej povečala po slovenskem vstopu v EU, nato pa se njen skupni obseg že kar nekaj let vrti okoli številke 800 milijonov evrov, pri čemer Slovenija redno beleži presežek. Slovenski izvoz v Veliko Britanijo je lani znašal 467 milijonov evrov, uvoz pa nekaj manj kot 308 milijonov evrov. V strukturi našega izvoza je bilo za petino (91 milijonov evrov) blaga iz kategorije električnih strojev, sledijo pa pohištvo in montažne zgradbe (70,3 milijona evrov), stroji in mehanske naprave (48 milijonov), farmacevtski proizvodi (43 milijonov). V našem uvozu pa so prevladovala vozila, električni stroji, mehanske naprave, aluminij, farmacevtski proizvodi itd. Po podatkih javne agencije Spirit so med pomembnejšimi slovenskimi podjetji, ki nastopajo na britanskem trgu Bisol, Savatech, Adria Airways, Gorenje, Metrel, Riko, Transpak, Unior, Mahle Letrika, Xlab itd.

Nizka brezposelnost, višja rast kot pri nas

Velika Britanija ima zadnja leta najboljšo gospodarsko dinamiko med večjimi članicami Unije, lani je bila rast 2,8-odstotna, za letos je napovedano zvišanje BDP za 2,6 odstotka, torej je rast hitrejša kot pri nas, da opotekajočega evrskega območja niti ne omenjamo. Za državo, ki je ohranila funt, sta zdaj značilna izredno ohlapna denarna politika in izjemno omejevanje proračunske porabe. Proračunski primanjkljaj naj bi se z lanskih 5,7 odstotka letos znižal na 4,5 odstotka BDP, kar pomeni, da bo višji kot v Sloveniji. Britanski javni dolg je z dobrimi 89 odstotki BDP za devet odstotnih točk višji od našega. Med kazalniki, kjer nas Velika Britanija prekaša na pozitiven način, pa je stopnja brezposelnosti. Ta naj bi se letos znižala na 5,4 odstotka, kar pomeni, da je delež ljudi brez zaposlitve na Otoku še enkrat nižji kot pri nas.