Slovenija do konca leta počrpala skoraj vsa sredstva EU

Po podatkih SVRK je Slovenija do konca decembra lani iz Bruslja dobila že dobrih 3,9 milijarde evrov iz stare perspektive.

Objavljeno
14. januar 2016 14.14
iza*Simbioza
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubljana − Sloveniji je do konca leta 2015 uspelo iz Bruslja potegniti že 3.951.547.309 evrov. To pomeni 97,12 odstotka razpoložljivih sredstev. Iz slovenskega proračuna pa je bilo do konca leta, ko so upravičenci še lahko pošiljali račune za izplačilo evropskih sredstev v domači proračun, izplačanih že 4.157.780.181 evrov ali 101,38 odstotka razpoložljivih sredstev, so objavili na spletni strani vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).

Slovenija je imela v finančnem obdobju 2007−2013 na voljo 4,1 milijarde evropskih sredstev in že omenjene številke potrjujejo, da jih je uspešno porabila. Izplačila iz Bruslja pa lahko pričakuje še prvo polovico letošnjega leta.

Znano je, da v Sloveniji ni občine in tudi še mnogo manjših krajev, kjer ne bi v zadnjih sedmih oziroma devetih letih z evropskimi sredstvi olajašali življenja svojim občanom, pripomogli k novim delovnim mestom, gradili ali obnavljali muzeje,  železnice, ceste, ravno te dni so odprli eno najlepših kolesarskih poti Solkan−Plave ...

Sredstva so bila izplačana za področja krepitve regionalnih razvojnih potencialov (financiranju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti, visokošolske in informacijske infrastrukture, investicij v turistično infrastrukturo in ohranjanje naravnega in kulturnega potenciala ter za investicije v osnovno infrastrukturo za razvoj regij).

Za razvoj okoljske in prometne infrastrukture (investicije v železniško infrastrukturo, avtoceste, pomorska infrastruktura in investicije s področja javnega potniškega prometa, v okoljsko infrastrukturo ter v projekte na področju trajnostne rabe energije.

Iz ESRR se financirajo investicije v državne ceste ter letališko infrastrukturo. Pomemben del sredstev je bil namenjen razvoju človeških virov (spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti, spodbujanje zaposlovanja, razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, zagotavljanje enakih možnosti in zaposlovanje ranljivih družbenih skupin ter zagotavljanju institucionalne in administrativne usposobljenosti).