Tiskane izdaje
V območju z evrom bosta letos imeli višjo rast le Irska in Malta, prihodnje leto pa le Malta. Tudi v skupini vseh 28 članic Unije bo višjo rast v obeh letih imela samo še Romunija. Povprečna rast v območju z evrom bo predvidoma znašala 2,2 in 2,1 odstotka.
Kot v svoji analizi ugotavlja Bruselj, slovensko rast poganjajo izvoz, zasebno povpraševanje in naložbe. To spremlja zviševanje plač in zaposlovanje. Stopnja brezposelnosti se bo po napovedi znižala na 5,9 odstotka. Tudi podjetja nadaljujejo naložbe, da ustrežejo rastočemu povpraševanju doma in v tujini, pišejo analitiki evropske komisije.
Investicije so se v prvi polovici leta zvišale za deset odstotkov, tudi v kontekstu zagona novega financiranja projektov iz proračuna EU. Domače povpraševanje se krepi z višjo zaposlenostjo, rastjo plač in bančnimi posojili. Zaradi visoke izkoriščenosti zmogljivosti v izvoznem sektorju pričakujejo nadaljnje naložbe v proizvodnjo. Izvoz krepijo stabilne cene enote dela in zviševanje cenovne konkurenčnosti.
Glede negotovosti napovedi prevladujejo pričakovanja, da bi gibanja utegnila biti še bolj pozitivna od napovedanih, tveganja za višino rast pa so povezana z zunanjimi dejavniki, predvsem z nadaljnjim razvojem cen energije in surovin.
Javnofinančno stanje se bo še naprej izboljševalo
V očeh evropske komisije se bo v dobrih gospodarskih okoliščinah nadaljevalo izboljševanje javnih financ. Tako naj bi javnofinančni primanjkljaj letos znašal le še 0,8 odstotka BDP (po zadnji napovedi 1,4) in prihodnje leto − 0,0. Leto 2018 bo prelomnica: Slovenija bo po napovedi imela javnofinančni presežek v višini 0,4 odstotka BDP, predvsem po zaslugi rasti in boljšega položaja na trgu dela.
Dobra javnofinančna gibanja razlagajo z visokimi davčnimi prihodki in socialnimi prispevki. Javne naložbe naj bi se po lanskem padcu v višini 30 odstotkov letos spet povečale. Pričakujejo pa, da se bodo povečevali stroški za javne uslužbence in socialne pravice, saj se bodo zviševale plače, izredno pa tudi pokojnine.
V pozitivnih okoliščinah se bo zniževal delež javnega dolga v BDP − z vrha leta 2015 pri 82,6 odstotka na 72 odstotkov leta 2019.
»Gre za podobna pričakovanja, kot smo jih v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj na Umar objavili septembra. Tako kot Umar namreč tudi Evropska komisija med ključnimi razlogi navaja visoko rast izvoza, zasebne potrošnje in investicij. Ugodne gospodarske razmere se bodo še naprej odražale na trgu dela, na katerem pa se bo, kot opozarja tudi UMAR, vse bolj odražal vpliv demografskih dejavnikov. Tudi za evrsko območje Evropska komisija, podobno kot za Slovenijo, napoveduje občutno višjo rast gospodarske aktivnosti kot spomladi,« so napovedi Bruslja komentirali v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Med podatki za celo EU je zanimivo, da do leta 2016 bolj dinamično Združeno kraljestvo v času negotovosti, povezanih z brexitom, po rasti čedalje bolj zaostaja za območjem z evrom. Prihodnje leto naj bi rast na Otoku znašala le še 1,3 odstotka.
