Slovenija lani z najvišjim javnofinančnim primanjkljajem v EU

Luxembourg − Slovenija je lani med vsemi državami EU imela največji javnofinančni primanjkljaj, poroča STA. Ta je znašal 14,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kažejo najnovejši podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Sicer so države z evrom lani v povprečju imele primanjkljaja za 2,9 odstotka, države EU pa za 3,2 odstotka BDP.

Javnofinančni primanjkljaj držav z evrom in osemindvajseterice se je glede na leto prej znižal, medtem ko se je javni dolg v obeh območjih zvišal, navaja Eurostat.

V območju evra se je javnofinančni primanjkljaj, izražen kot odstotek BDP, na letni ravni znižal s 3,6 odstotka na 2,9 odstotka, v EU pa je padel s 4,2 odstotka na 3,2 odstotka BDP.

Vladni izdatki v območju evra so v letu 2013 dosegali v povprečju 49,4 odstotka BDP, vladni prihodki pa 46,5 odstotka BDP. Glede na leto prej so se izdatki v obeh območjih znižali, prihodki pa okrepili.

V lanskem letu sta dve državi − Luksemburg in Nemčija − imeli javnofinančni presežek. Pri Luksemburgu je ta znašal 0,6 odstotka, pri Nemčiji pa 0,1 odstotka BDP.

Sicer pa so najnižje javnofinančne primanjkljaje med osemindvajseterico imele Estonija (−0,5 odstotka BDP), Danska (−0,7 odstotka BDP) in Latvija (−0,9 odstotka BDP).

Deset držav članic EU pa je imelo javnofinančni primanjkljaj, ki je presegal mejo treh odstotkov BDP. Med njimi je prednjačila Slovenija s primanjkljajem v višini 14,6 odstotka BDP − večina je bila sicer ustvarjena na račun sanacije bank.

Slovenija je po podatkih Eurostata lani imela 5,26 milijarde evrov javnofinančnega primanjkljaja. Proračunski izdatki so dosegali 59,7 odstotka, prihodki pa 45,2 odstotka BDP. Kot smo že pisali, nas je Bruselj že opozoril, da moramo primanjkljaj spraviti pod tri odstotke BDP.

Najvišji v Grčiji, najnižji v Estoniji

Sicer pa so najvišje javnofinančne primanjkljaje v EU poleg Slovenije imele Grčija (−12,2 odstotka BDP), Španija (−6,8 odstotka BDP), Velika Britanija (−5,8 odstotka BDP) in Irska (−5,7 odstotka BDP).

Na drugi strani se je javni dolg držav z evrom lani glede na leto 2012 zvišal z 89 odstotkov na 90,9 odstotka BDP, medtem ko se je v celotni EU zvišal s 83,5 odstotka na 85,4 odstotka BDP.

Najnižji javni dolg, izražen kot del BDP, so imeli v Estoniji (10,1 odstotka BDP), sledile pa so Bolgarija (18,3 odstotka BDP), Luksemburg (23,6 odstotka BDP), Romunija (37,9 odstotka BDP), Latvija (38,2 odstotka BDP) ter Litva (39 odstotkov BDP).

16 držav članic je imelo javni dolg višji od evropske meje 60 odstotkov BDP. Najvišji dolg je imela Grčija (174,9 odstotka BDP), sledile pa so Portugalska (128 odstotkov BDP), Italija (127,9 odstotka BDP), Irska (123,3 odstotka BDP), Belgija (104,5 odstotka BDP) in Ciper (102,2 odstotka BDP).

Slovenski javni dolg je lani znašal 25,43 milijarde evrov, kar je predstavljalo 70,4 odstotka BDP.