Tiskane izdaje
Ljubljana – Zlasti po zaslugi izvoza Slovenija letos raste hitreje od predvidevanj. BDP je bil v drugem četrtletju za 2,7 odstotka višji kot lani, trendi so ugodnejši od napovedi, ki nam za letos (še) obetajo manj kot dvoodstotno rast.
V prvi polovici tega leta je bil BDP za 2,5-odstotka višji kot v enakem obdobju lani, še kažejo zadnji podatki državnega statističnega urada (Surs). Gospodarski trendi so tako v prvi polovici leta ugodnejši od preteklih napovedi domačih in tujih inštitucij, ki nam za letos predvidevajo nižjo rast BDP (Umar in evropska komisija 1,7 odstotka, Banka Slovenije in IMF 1,9 odstotka itd.).
Poleg tega so spodbudnejši tudi rezultati na trgu dela. V drugem četrtletju je bilo med prebivalstvom Slovenije 997.000 aktivnih oseb, kar je za 16.000 (ali za 1,6 odstotkov) več kot v prejšnjem četrtletju, 7,8-odstotna stopnja anketne brezposelnosti (delež brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom) pa je bila najnižja v zadnjih petih letih, še ugotavljajo na Sursu.
Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle na vprašanje, ali so jih letošnji ugodni gospodarski trendi pozitivno presenetili, odgovarja: »Dejansko so danes objavljeni podatki Sursa nekoliko boljši od tega, kar smo pričakovali na začetku leta. A po drugi strani so skladni s podatki, ki smo jih dobivali v zadnjih mesecih iz gospodarstva, zlasti glede izvoza slovenske industrije in tudi glede trga dela. Že več mesecev opažamo, da se razmere nekoliko hitreje izboljšujejo od naših pričakovanj in pričakovanj vseh drugih inštitucij, ki so se ukvarjale z napovedovanjem v začetku leta.«
Pozitiven je zlasti letošnji izvozni odboj navzgor, saj se je izkazalo, da smo imeli v prvem letošnjem četrtletju 5,9, v drugem pa že kar 7,5-odstotno rast izvoza. Kako to pojasnjujete?
Rast izvoza je bila relativno ugodna že v lanskem letu. Že tedaj smo jo povezovali predvsem z dvema dejavnikoma: prvič, ugodnimi razmerami v mednarodnem okolju, postopno krepitvijo rasti in zmanjševanjem negotovosti v gospodarstvu in na finančnih trgih, drugi dejavnik pa je bila že lani boljša izvozna konkurenčnost slovenskega gospodarstva po krizi.
Podjetja so se prečistila, izboljšala se je zaposlenost, zvišala se je tudi njihova produktivnost – in to so razlogi, zakaj so se začeli povečevati naši tržni deleži na tujem. Spomladi je bila naša predpostavka, da se bodo ta gibanja nadaljevala – to se je dejansko zgodilo, so pa ti trendi še bolj izraziti, kot smo pričakovali.
Infografika: Delo
Na drugi strani je spodbudno, da se za zdaj ne uresničujejo nekatera tveganja, povezana z izzidom referenduma v Združenem kraljestvu. Ta se za zdaj ne odraža v počasnejši rasti v Evropi in v Sloveniji in to je spodbudno tudi za drugo polovico tega leta.
Seveda, ali boste v Umarju v jesenski napovedi, ki bo pripravljena v septembru, popravili navzgor vašo napoved gospodarske rasti za letos, ki predvideva le za 1,7 odstotka višji BDP?
Danes objavljeni podatek (o 2,7-odstotni rasti v drugem četrtletju, op. p.) je dejansko izhodišče za pripravo nove napovedi. Kot sva ugotovila, so bile razmere nekoliko boljše kot smo pričakovali v prvem polletju, s tem, da so sami dejavniki precej podobni pričakovanim. In ker tudi drugi tekoči podatki kažejo na nadaljevanje teh ugodnih gibanj, bomo to seveda upoštevali pri naši jesenski gospodarski napovedi in zelo verjetno je, da bo ta nekoliko višja kot je bila spomladi.
Ali morebitna ugodnejša gospodarska napoved in s tem nekaj višji prilivi pomenijo tudi večji manevrski prostor za porabo pri državnem proračunu za 2017, ki naj bi bil sprejet prihodnji mesec?
Glede samega proračuna stvari niso tako enoznačno povezane. Večina proračunskih ciljev, zlasti bolj dolgoročnih, je vezana na naš strukturni primanjkljaj in proizvodno vrzel (razliko med tem, kako bi lahko rasli in kako dejansko rastemo).
Seveda s tem višja gospodarska rast spremeni tudi ocene strukturnega primanjkljaja in to vse skupaj lahko privede do tega, da bi bile z višjo gospodarsko rastjo tudi zaveze, ki smo jih sprejeli glede fiskalne politike, nekoliko ostrejše. Preprosto povedano: naše javne finance moramo ciklično uravnavati – in ob višji gospodarski rasti, ki pomeni boljše ekonomske razmere, moramo proračunski primanjkljaj hitreje zmanjševati.
Na trgu dela statistiki ugotavljajo, da se je junija število registriranih brezposelnih po šestih letih znižalo pod prag 100.000, število delovno aktivnih pa zvišalo za 25.000 (ali 2,8 odstotka). Znižalo se je tudi število neaktivnih prebivalcev, in sicer za 16.000 (ali za 2,1 odstotka). Gre vzroke za večje zaposlovanje iskati v bolj optimističnih izvoznih trendih?
Ugodnejši rezultati na trgu dela so posledica boljših razmer v gospodarstvu. To kaže, da se krepita industrijska proizvodnja in izvoz, ugodne posledice tega pa so se začele v večji meri prelivati tudi na druga področja, kamor sodijo tudi storitvene dejavnosti in tudi trg dela.
Zato so tudi boljši kazalniki glede zaposlenosti, brezposelnosti in plač v zasebnem sektorju. Res pa so ti kazalniki dokaj enakomerno porazdeljeni po posameznih panogah. Tako da ne moremo govoriti samo o tem, da se povečuje zaposlenost le v izvoznih panogah, pač pa tudi v vseh panogah, ki so usmerjene na domači trg in storitve.
Boštjan Vasle Foto: Matej Družnik/Delo
Pomembno je omeniti, da je vedno manjši priliv ljudi v skupino brezposelnih zaradi izgube službe – kar je dober podatek –, po drugi strani pa vedno več ljudi dobiva nove zaposlitve. Tako da do tega zmanjševanja prihaja z obeh strani. Zaposlenost pa se tudi krepi v vseh dejavnostih, z izjemo gradbeništva.
In kdaj bo Slovenija dosegla raven BDP iz časov pred krizo z začetkom v 2009? Bomo zaostanek za Evropo in povprečjem razvitosti Unije (recimo po kupni moči) ob zdajšnji rasti kaj prej nadoknadili?
Da, z 2,7-odstotno gospodarsko rastjo, ki smo jo zabeležili v prvem polletju, je Slovenija spet presegla povprečje rasti evroobmočja. S tem se ta razvojni razmak zapira, a še vedno imamo je za nami velik padec aktivnosti v času krize, ko je bila Slovenija med najbolj prizadetimi državami. Naše projekcije zato še vedno kažejo, da imamo pri zapiranju razvojnega razmaka do povprečne razvitosti Unije še vedno v mislih obdobja, ki so bližje sedmim do desetim letom.
