Slovenija mora letos počrpati 1,1 milijado EU sredstev

V letošnjem letu mora Slovenija počrpati 1,1 milijardo evrov iz Bruslja, ki sodijo v "staro finančno perspektivo", v kateri je država dobila 4,1 milijarde evrov evropskih sredstev. V novi perspektivi 2014-20120 je Slovenija dobila le še 3,3 milijarde evrov, kar je skoraj milijardo manj.

Objavljeno
13. februar 2013 14.41
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo
Če Slovenija omenjene milijarde ne bo letos počrpala, bo zanjo takorekoč izgubljena, je na posvetu o priložnostih slovenskih podjetij glede evropskih sredstev, ki ga prireja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in revija Kapital, dejala državna sekretarka Monika Kirbiš. Že do junija bo končan krog razpisov ministrstva, v katerih je skupaj na voljo 457 milijonov evrov. Nekateri od njih so bili objavljeni že lani, drugi bodo letos; vsi pa so ciljno usmerjeni in namenjeni različnim podporam podjetij, subvencijam, konkurenčnosti, inovacijam, za tehnološko razvojne projekte in podobno; predvsem pa za mala in srednja podjetja.
Monika Kirbiš Rojs je opozorila, da politična negotovost seveda vpliva tudi na dinamiko črpanja sredstev, zlasti kritično pa je po njenem mnenju lahko leto 2014. Takrat velikih razpisov iz stare perspektive 2007-2013 ni več za pričakovati, za novo perspektivo pa se bodo prvi razpisi najverjetneje oblikovali šele sredi leta 2014, saj je treba do takrat z Evropsko komisijo izpogajati še kopici dokumentov, zlasti temeljne operativne programe, ki so osnova za nadaljnje črpanje in konkretne razpise.
Prejšnji teden v Bruslju izpogajana perspektiva je visoka 959 milijard evrov, Slovenija pa si je izpogajala omenjene 3,3 milijarde evrov v tekočih cenah. Sredstev je manj, ker je celotna malha manjša in ker se je tudi razvitost Slovenije, zlasti njenega zahodnega dela v zadnjih letih povečala. Tako bo zahodni del Slovenije dobil okrog 860 milijonov evrov, vzhodni, ki je bistveno manj razvit, pa 1,26 milijarde evrov, kohezijski sklad pa 1,060 milijarde evrov. Prednost bodo imeli projekti, ki bodo razvojni in bodo prispevali k ustvarjanju delovnih mest. Slovenija naj bi polovico razvojnih sredstev namenila spodbujanju gospodarskega razvoja, ustvarjanju delovnih mest, konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, raziskavam in zlasti zaposlovanju mladih.