Tiskane izdaje
Bruselj - Položaj Slovenije je bil v ospredju zasedanja evrske skupine, na katerem je finančni minister Uroš Čufer podrobno predstavil reformne in stabilizacijske načrte slovenske vlade.
Po naših informacijah vsaj v uradnem delu zasedanja »ni bilo prave razprave« o Sloveniji, tudi pisanje o zahtevah po strožjih ukrepih da je bilo preveč napihnjeno.
Vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je po koncu zasedanja ocenil, da mora Slovenija hitro in odločno ukrepati pri reformah in javnofinančni stabilizaciji.
Izrecno je opozoril, da mora vzpostaviti zaupanje v odpornost svojega bančnega sektorja.
Nadaljnji postopki glede Slovenije da bodo odvisni od mnenja evropske komisije o slovenskem programu, ki ga bo izrekla 29. maja.
Po besedah komisarja za denarne zadeve Ollija Rehna je položaj Slovenije sicer še obvladljiv, a časa, ki bi ga lahko zapravljali, ni več.
Makroekonomska neravnotežja v Slovenija da so resna, komisija jih je označila za čezmerna. Ljubljano je pozval k dejanjem.
Po njegovem mnenju je prekmalu, da bi lahko povedali, ali so ukrepi slovenske vlade zadostni za izzive, s katerimi se spopada. V evropski komisiji jih še ocenjujejo.
Ko se bodo konec maja izrekli o njih, bodo ugotovili, ali bodo morali narediti nadaljnje korake.
Dijsselbloem slovenskega programa - za razliko od ukrepov v Španiji, ki ima tako kot Slovenija čezmerna makroekonomska neravnotežja - ni pohvalil.
Tudi brez pomoči bodo ukrepi težki
Zasedanje evrske skupine so spremljala ugibanja - denimo Reutersa, ki se je skliceval na neimenovane vire - da reformni in stabilizacijski načrti slovenske vlade ne zadoščajo.
Zaradi tega naj bi Bruselj »pritisnil« na slovensko vlado, da poostri ukrepe, ker prejšnji teden sprejeti program ni dovolj konsistenten in močan. Načeloma so finančni ministri o prihodu na zasedanje v palači Justus Lipsius zavračali ugibanja, po katerih bi Slovenija morala zaprositi za pomoč. Ključno vlogo so pripisali evropska komisiji, ki se bo 29. maja izrekla o načrtih slovenske vlade. Obravnavala bo namreč makroekonomska neravnotežja. Med vsemi državami (države v rešilnem programu so obravnavane drugače) so neravnotežja čezmerna le v Sloveniji in Španiji.
Španija pred Slovenijo
»Slovenska vlada pravi, da bo položaju kos sama in da noče rešilnega programa. To je pravilno. Slovenija tako ali tako mora sprejemati ukrepe, z rešilnim programom ali brez njega,« je izjavil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Varčevalni in reformni ukrepi da niso lahki za nobeno državo. Po besedah Schäubleja se je povsod razširilo spoznanje, da rešilni programi niso vabilo k udobju ali napačno razumljena radodarnost, ki pripelje do tega, da se ne naredi nič.
Neravnotežja v Sloveniji so povezana s prezadolženostjo podjetij, orjaškimi slabimi terjatvami v bankah, proračunskimi luknjami. Težave bank da še posebno obremenjujejo javne finance. Poleg tega komisija opozarja na državno lastništvo podjetij kot eno od ovir. Tudi reformi pokojninskega sistema in trga dela da sta pomanjkljivi. Pri odpravljanju neravnotežij je Španija pred Slovenijo. Če se Slovenija ne bo ustrezno odzvala - v očeh Bruslja - ji v skrajnem primeru grozijo sankcije v višini največ 0,1 odstotka BDP.
Pogoj so reforme
Slovenija je med državami z najvišjimi javnofinančnimi primanjkljaji. Po ocenah evropske komisije, ki še ne upošteva napovedanih kapitalskih injekcij bankam, naj bi znašal kar 5,3 odstotka BDP. Tudi prihodnje leto naj bi se gibal okoli petih odstotkov. Čeprav odločitev še ni bila sprejeta, lahko Slovenija pričakuje podaljšanje roka za uskladitev s triodstotnim maastrichtskim ciljem, ki se izteče letos. Pogoj za podaljšanje roka - tako kot v primeru Španije in Francije - bodo reforme.
Prvi človek ESM Klaus Regling pa je ocenil, da je uspešna zadolžitev Slovenija znamenje, da se finančni trgi vračajo na obrobje denarne unije.
