Slovenija na četrtem mestu po uspešnosti črpanja EU sredstev

Iz 19. mesta v sredini leta 2014 se je povzpela na 8. mesto v mesecu novembru 2015 in kar na 4. mesto ob koncu leta 2015.

sre, 20.01.2016, 16:46

Imamo svetlo prihodnost

 

Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je ob tem povedala: »Zadnje leto je bilo zelo dinamično za vse, ki v Sloveniji sodelujemo v procesu izvajanja evropske kohezijske politike. Zavihali smo rokave in skupaj z ministrstvi več kot uspešno realizirali zastavljene naloge. Precej dela nas še čaka, a če se ozrem nazaj, na začetke finančne perspektive 2007-2013, sem prepričana, da imamo svetlo prihodnost - imamo sposobne ljudi, znanje in izkušnje, ki jih moramo skrbno uporabiti in krepiti tudi v obdobju 2014-2020«.

Ljubljana - Slovenija izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013, torej poenostavljeno črpanje evropskih sredstev,  zaključuje izjemno uspešno, kar je zasluga vseh, ki so vključeni v njeno izvajanje - vlade in ministrstev, upravičencev ter drugih vključenih. Po zadnjih podatkih se naša država v primerjavi z ostalimi državami članicami Evropske unije uvršča na odlično 4. mesto, so sporočili iz vladne službe za rzavoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).

Slovenija je v zadnjih letih za to, da je prišla do tega visokega rezultata, morala zelo "pritisniti na plin", da je na koncu uspela tako povečati učinkovitost črpanja sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada. Zdaj na Svrku ugotavljajo: pospešili smo izvajanje projektov in dinamično prerazporejali sredstva iz nerealiziranih na izvedljive projekte, za katere je bil tako zagotovljen vir financiranja. S problemom črpanja evropskih sredstev so se gotovo ukvarjale vse zadnje vlade, zlasti v finančni krizi so končno priznale, da so to pravzprav edina razvojna sredstva, ki jih država ima. Včasih se hitenje ni obneslo, zlasti ne v letu 2014, ko smo imeli nekaj mesecev kar nekaj sto milijonov evrov evropskih sredstev zamrznjenih v Bruslju.

V primerjavi z letom pred nastopom aktualne vlade so se vendar opazno povečala izplačila za EU projekte iz državnega proračuna, o uspešnosti na tem področju pa pričajo tudi primerjave z ostalimi državami članicami EU, kjer je Slovenija v zadnjem letu naredila opazen napredek: iz 19. mesta v sredini leta 2014 se je povzpela na 8. mesto v mesecu novembru 2015 in kar na 4. mesto ob koncu leta 2015.

 

V devetih letih izvajanja finančne perspektive je bilo skupno podprtih več kot 5000 projektov. V Sloveniji ni regije ali občine, kjer ne bi bilo projekta, sofinanciranega iz evropskih skladov, v njihovem okviru pa je bilo npr. ustvarjenih več kot 45.000 delovnih mest, v investiranje v vse oblike znanja pa vključenih preko 610.000 oseb. Projekti so med drugim prispevali k zmanjševanju razlik v razvitosti med slovenskimi statističnimi regijami, dvigu konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije, ustvarjanju pogojev za dvig dodane vrednosti, varovanju vodnih virov in kulturne dediščine, izkoriščanju čezmejnega podjetniškega potenciala in posledično k boljšim pogojem za življenje državljank in državljanov.

Prijavi sovražni govor